Gre za že drugo srečanje ministra z deželnim glavarjem Drexlerjem, po aprilskem obisku ministra Hana v Gradcu.

Minister za gospodarstvo, turizem in šport  Matjaž Han je po srečanju poudaril: »Na ministrstvu smo si zadali cilj, da z vsemi sosednjimi državami, ki so za nas gospodarsko zelo pomembne, okrepimo sodelovanje, predvsem pa odpravljamo ovire in s tem pomagamo gospodarstvu, da lažje posluje.«

Po besedah ministra je skupna ocena, da je za obe državi zelo pomembna logistika, zato je deželni glavar Drexler obiskal tudi Luko Koper in se zanimal za nadaljnje investicije v tem zanje zelo pomembnem pristanišču. Slednje je minister Han pojasnil s podatki, da naj bi Avstrija preko Luke Koper pretovorila več tovora, kot ga pretovori skupaj preko pristanišč Hamburg in Rotterdam.

Sogovornika sta izmenjala poglede tudi glede prihodnjega razvoja evropskega gospodarstva in izzivov, s katerimi se soočata gospodarstvi obeh držav. Minister Han je glede tega dejal, da imata obe državi enake poglede glede evropske konkurenčnosti gospodarstva in to pojasnil s prispodobo: »V Evropi smo v zadnjem obdobju naredili premalo na dvigu konkurenčnosti. Zato nas druge celine, kot sta Kitajska in ZDA, prehitevajo. Če bo šlo tako naprej, bo Evropa posta muzej na prostem, kamor bodo ljudje prihajali gledati zgodovinske in druge znamenitosti, medtem ko bo delujoča industrija nekje drugje. Zato potrebujemo večjo mero zavedanja realnosti.«

Oba sogovornika sta se strinjala, da je naloga države in politike, da zagotovi gospodarstvoma obeh držav stabilno, predvidljivo in spodbudno poslovno okolje. Pri tem sta sogovornika dala tokrat poudarek na pomenu infrastrukture, kot osnovnega pogoja za delovanje gospodarstva.

Deželni glavar avstrijske Štajerske Christopher Drexler je dejal: »Za Avstrijo je pomembna ne samo Luka Koper pač pa celotna infrastruktura, ki omogoča razvoj obeh gospodarstev. Zato si na obeh straneh prizadevamo za razvoj infrastrukture. S tem namenom sem pretekli teden predstavil načrte za izgradnjo železniške proge od Gradca do Maribora. To je naš tretji najpomembnejši projekt, poleg predorov pod Semeringom in Peco.« Deželni glavar je poudaril, da ste Slovenija in Avstrija naravna partnerja: »Pomembno je, da si obe državi prizadevata za izboljšanje konkurenčnosti Evrope in položaja evropske industrije in gospodarstva nasploh, s tem pa tudi gospodarstev obeh držav. Po dvodnevnem obisku v Sloveniji z veseljem ugotavljam, da krepimo sodelovanje tako na področju gospodarstva kot kulture.«

Priložnosti za krepitev gospodarskega sodelovanja

V Sloveniji je trenutno skoraj 140 investicij z avstrijske Štajerske. Na Štajerskem deluje okoli 100 slovenskih podjetij ali njihovih podružnic, kar predstavlja tretjino vseh slovenskih podjetij v Avstriji. Znotraj Avstrije, največji delež blagovne menjave – kar četrtino – Slovenija ustvari  z  zvezno deželo Štajersko.

Poleg logistike in transporta imata Slovenija in Avstrija možnosti povečanja sodelovanja na številnih področjih, kot so krožno gospodarstvo in zelene tehnologije, obnovljivi viri energije, informacijsko-komunikacijska tehnologija in kibernetska varnost, digitalizacija in različni projekti v okviru Industrije 4.0 (vizualizacija in simulacija, pametni stroji in roboti, pametna logistika), farmacevtska industrija, medicinska oprema in storitve (telemedicina, oskrba starostnikov), lesna industrija, robotika in avtomobilska industrija in elektromobilnost, prehrambna industrija, pametna mesta in kreativne industrije.

Poleg tega ne gre zanemariti tudi sodelovanja na področjih raziskav, raziskovalnih centrov ter povezovanja start-upov in inovativnih ekosistemov. Avstrija ima namreč številne ustanove in pospeševalniki predstavljajo velik potencial za sodelovanje na področju start-upov, razvoja, inovacij, kreativnih industrij, sodobnih tehnologij in financiranja projektov.  

Možnosti za nadaljnjo krepitev sodelovanja obstajajo tudi s posameznimi zveznimi deželami. Največji delež blagovne menjave Slovenija ustvari z najbližjo deželo Štajersko (23 odstotkov celotne menjave), sledita Spodnja in Zgornja Avstrija (z vsako od njih ustavimo 17 odstotkov menjave), Dunaj (12 odstotkov) ter Koroška (10 odstotkov).

Gospodarski pomen Avstrije

Avstrija za Slovenijo predstavlja prioritetni trg, saj je naš četrti najpomembnejši zunanjetrgovinski partner Slovenije, S 4,6 milijarde evrov je prvi investitor v slovensko gospodarstvo ter tretja najpomembnejša država glede na število avstrijskih gostov in prenočitev v Sloveniji.

Tudi Slovenija je izjemno pomembna za avstrijsko izvozno gospodarstvo. Z uvozom blaga in storitev iz Avstrije v višini približno 2800 evrov na prebivalca na leto se Slovenija v globalni primerjavi že vrsto let uvršča na prvo mesto.

Blagovna menjava je lani znašala 8,39 milijarde evrov, kar je skoraj 36 odstotkov več kot v letu 2021. Menjava storitev je bila 2,19 milijarde evrov, kar je 26 odstotkov več kot v letu 2021.

Po podatkih Banke Slovenije so avstrijske neposredne naložbe v Sloveniji lani znašale 4,585 milijarde evrov, kar ostaja skoraj enako kot v 2021. Avstrijske naložbe predstavljajo 22,3 odstotka vseh tujih naložb, kar uvršča Avstrijo na prvo mesto med tujimi investitoricami. Največje avstrijske naložbe so v dejavnosti trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil (27 odstotkov finančne in zavarovalne storitve (24 odstotkov), predelovalne dejavnosti (24 odstotkov), informacijske in komunikacijske dejavnosti (8 odstotkov).

V Avstriji je več kot 270 podjetij z več kot 50 odstotnim lastniškim slovenskim deležem. V Sloveniji je okoli 700 podjetij v avstrijski in okoli 260 v mešani lasti.  

V prvi polovici leta 2023 je Slovenija beležila rast prihodov in števila prenočitev avstrijskih gostov v Slovenijo, pri čemer so prihodi že presegli raven iz turistično najugodnejšega leta 2019. V letu 2022 smo zabeležili v Sloveniji 362.000 prihodov avstrijskih turistov, kar je več kot podvojitev glede na leto 2021, ter 885.000 prenočitev avstrijskih gostov, kar je bilo 104 odstotke več kot v letu 2021.