Načelnice in načelniki osmih upravnih enot (UE) Celje, Mozirje, Laško, Šentjur pri Celju, Šmarje pri Jelšah, Žalec, Slovenske Konjice in Velenje so na skupnem sestanku, ki je potekal na Upravni enoti Celje, ministru ter obema državnima sekretarjema predstavili izvajanje upravnih storitev, ki potekajo na podlagi ukrepov, ki so namenjeni pomoči ljudem ter gospodarstvu ob vremenski ujmi, ki je Savinjsko regijo močno prizadela.

Čimprejšnja učinkovita in kakovostna obnova prizadetih občin, ki vključuje tako obnovo poškodovanih domov, objektov kot narave, je za vlado dr. Roberta Goloba prioritetnega pomena, zato so prisotni uvodoma spregovorili o predlogih in možnih rešitvah, ki se nanašajo na izdajo gradbenih dovoljenj za nadomestne objekte ali morebitne rekonstrukcije.

V nadaljevanju so se dotaknili ukrepa poenostavitve postopkov, povezanih z zaposlovanjem in delom tujcev iz ne-vizumskih držav, ki bodo pomagali pri obnovi po vremenski ujmi. Trajanje ukrepa bo veljalo do 31. avgusta 2024, saj številnih poklicev na trgu dela že zdaj primanjkuje, za odpravo obsežnih posledic poplav in zemeljskih plazov pa so nujno potrebni. Zakon o interventnih ukrepih za odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov iz avgusta 2023 določa UE Celje kot pristojno za odločanje o vlogah za delo in bivanje tujih delavcev. Omenjene vloge se lahko vložijo na katerikoli upravni enoti, v nadaljevanju pa so v reševanje odstopljene UE Celje, ob upoštevanju, da vlagatelj na obrazcu vloge označi, da je podana z namenom sanacije ob poplavah in plazovih.

Načelnik UE Celje Damjan Vrečko je navedel sprotno reševanje vlog, saj trenutno večjega pripada zadev iz naslova interventne zakonodaje ne beležijo. Hkrati pa je izpostavil učinkovito organizacijsko in kadrovsko pripravljenost na povečanje pripada upravnih zadev, k čemur prispevajo tudi pretekla učinkovita reševanja vlog na področju tujskih zadev. Dodatno je poudaril, da je 14. 9. 2023 sklical Razširjeno regijsko koordinacijo upravnih enot, katerih področja so bila prizadeta zaradi poplav in plazov, na kateri so bili prisotni predstavniki Ministrstva za javno upravo, Ministrstva za notranje zadeve in Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje.

Državna sekretarka na Ministrstvu za notranje zadeve (MNZ) Tina Heferle je poudarila pomembnost tvornega sodelovanja med obema ministrstvoma, kot tudi z Ministrstvom za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti pri iskanju preostalih alternativne možnosti, ki bi trajno rešile tujsko problematiko. Pojasnila je, da je Ministrstvo za notranje zadeve pripravilo izobraževalne sheme s področja tujcev, ki so namenjena nadgradnji strokovnega znanja nadomestnim in novim zaposlenim, kar bo doprineslo pri hitrejši vključitvi v delovni proces. V nadaljevanju pa je navedla možnost priprave sistemskih odgovorov na tematska vprašanja, ki bi bila podana na posamičnih regijskih koordinacijah načelnikov.

Državni sekretar Trbič je navedeno podkrepil z besedam, »da dodatna usposabljanja uslužbencev upravnih enot tako na regijski kot državni ravni preko Upravne akademije, ki so namenjena nadgradnji strokovnih in digitalnih znanj, pripomorejo tako pri izboljšanju delovanja vseh državnih organov kot tudi učinkovitosti zaposlenih, ki uporabnikom zagotavljajo kakovostne in učinkovite javne storitve«.

Načelniki so ministru in državnima sekretarjema poročali o aktivnostih na področju izdajanja listin, saj vladni ukrepi pomoči vključujejo tudi oprostitev plačil stroškov tiskovin za 21 javnih listin, ki so bile poškodovane ali uničene v ujmi.

Navzoče načelnice in načelnika so navedli, da prebivalci v vremenski ujmi poškodovanih objektov na upravne enote napotujejo vloge za rušitve objektov in nujno rekonstrukcijo objektov. Zbrane načelnice in načelniki Savinjske regije so predstavili tudi svetovalno plat dela, saj se prebivalci Zgornje Savinjske doline na upravne enote osebno in telefonsko obračajo po nasvete, kako postopati pri sanaciji poplavljenih stanovanjskih stavb in nujnih rekonstrukcijah po poplavah.

Načelnica UE Šmarje pri Jelšah mag. Jasna Junkar je ob tem poudarila medsebojno sodelovanje in pomoč javnih uslužbencev pri odpravi posledic naravne nesreče. Ob tem je tudi izpostavila pripravljenost ponuditi kadrovsko pomoč drugim upravnim enotam na gradbenem področju, kar omogoča tudi ukrep začasne premestitve javnega uslužbenca z namenom nemotenega zagotavljanja javnih storitev, ki izhaja iz Zakona o interventnih ukrepih za odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov iz avgusta 2023.

Minister Boštjančič se je zahvalil načelnikom za učinkovito koordinacijo dela, tudi v luči kadrovske organiziranosti, predvsem pa mnogovrstnosti upravnih področij, za katere so upravne enote pristojne. Glede učinkovitega izvajanja upravnih storitev je minister pohvalil dobro sodelovanje in interakcijo med upravnimi enotami, pri čemer so se sogovorniki strinjali glede nadaljnje krepitve med-oddelčnega povezovanja in pomoči med ministrstvi, upravnimi enotami, občinami in humanitarnimi organizacijami, ki s številnimi prostovoljci prebivalcem prizadetih krajev pomagajo tako s psihosocialno pomočjo kot pomočjo v dobrodelnih akcijah. 

V nadaljevanju je sledil sestanek državnega sekretarja s predstavnicami Regionalnega stičišča NVO Savinjske regije NOVUS, katerega aktivnosti potekajo pod okriljem Društva NOVUS. Regionalno stičišče NOVUS kot podporna organizacija za razvoj nevladnih organizacij (NVO) v Savinjski regiji deluje že od leta 2016, pri tem pa nudi celostno podporo NVO v 31 občinah Savinjske regije.  Poleg opolnomočenja 3.207 nevladnih organizacij v regiji so aktivni pripravljavci strategij s področja sociale, mladih in digitalizacije, v zadnjih petih letih pa so s proaktivnim pristopom za nadaljnji razvoj regionalnih stičišč v Savinjski regiji uspeli pridobiti več kot 5 milijonov evrov iz različnih, tudi evropskih virov. Aktivno sodelujejo z Mladinskim centrom Dravinjske doline, ki je ena najuspešnejših organizacij na mladinskem področju ter je z aktivno vpetostjo v lokalno okolje osredotočen na pripravo regionalnih razvojnih programov in strategij za mlade.

V pogovoru so se dotaknili tudi prihodnjih  izzivov ter začrtanih ciljev, saj želijo  obogatiti mladinsko dejavnost ter še okrepiti servisno podporo nevladnim organizacijam v Savinjski regiji, pa tudi širše, saj sodelujejo z ostalimi enajstimi regionalnimi stičišči pod sloganom »zaNVO«. »Tudi na Ministrstvu za javno upravo si prizadevamo in spodbujamo čim večje vključevanje nevladnih organizacij v oblikovanje in pripravo programov in politik, skupaj z lokalnimi oblastmi in gospodarstvom,« je ob zaključku pogovora poudaril državni sekretar ter poudaril dodano vrednost sodelovanja in izmenjave znanja med nevladnimi organizacijami ter javnim in zasebnim sektorjem.

Popoldanski del regijskega obiska se pravkar nadaljuje v Žalcu, kjer poteka skupno srečanje predsednika Vlade ter ministrske ekipe z župani ter predstavniki gospodarstva in drugimi nosilci razvoja v regiji. Vladni obisk Savinjske regije se bo zaključil z zasedanjem terenske seje vlade.