Svoj današnji obisk je državna sekretarka začela na kmetiji Milana Pečnika v Planini. Državni sekretarki so predstavili škodo, ki jo je na kmetiji povzročila avgustovska povodenj. Poškodovani sta bili tako hlev kot stanovanjski objekt, ki ni več primeren za bivanje. Predstavili so ji tudi izzive, s katerimi se trenutno soočajo pri selitvi kmetije na drugo lokacijo. Sledil je obisk kmetije Nejca Zagerja v Savini, kjer je plaz poškodoval stanovanjski objekt in lopo s kmetijsko mehanizacijo.

Med obiskom se je sestala tudi s člani Območne enote kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, ki so ji predstavili škodo v kmetijskem sektorju in izzive, s katerimi se trenutno soočajo. Državna sekretarka jim je predstavila tudi potek sprejetja Zakona o obnovi in razvoju ter druge oblike ukrepov, ki bodo pripravljeni za pomoč kmetom. Sestala se je tudi s predstavniki Območne enote Zavoda za gozdove Slovenije, ki so ji predstavili škodo v gozdovih in gozdnih cestah, ki so nastale po julijskih in avgustovskih ujmah. Neurja z močnim vetrom, so po celotnem območju povzročala razpršene vetrolome. Ocenjena količina podrtega drevja za znaša 77.000 kubičnih metrov, ki je že deloma sanirana.

Za sanacijo kmetijskih gospodarstev po poplavah bo ministrstvo poskrbelo preko tako imenovane kmetijske rezerve. Za le to bo namenjenih 3,7 milijona evrov sredstev (1,2 milijona evropskih in 2,5 milijona nacionalnih sredstev). Zaradi nacionalnih sredstev iz letošnjega proračuna pa bo potrebno izplačila izvesti do 31. decembra 2023. Namen ukrepa je zagotoviti stabilne razmere in omejiti gospodarsko škodo na najbolj prizadetih in ogroženih kmetijskih gospodarstvih, ki so utrpela škodo in bi brez pomoči s težavo ohranila primarno kmetijsko dejavnost. V pripravi je tudi sprememba programa razvoja podeželja, v okviru katerega se predvidevajo ukrepi, ki bodo namenjeni sanaciji kmetijskih površin, objektov in mehanizacije. Država bo malim kmetijam in kmetom tudi z ugodnimi mikroposojili do 25.000 evrov. Gre za finančni instrument v kmetijstvu, ki ga izvaja Slovenski regionalno razvojni sklad. Javni razpis je bil objavljen 13. oktobra 2023 vlogo pa je možno oddati od 30. oktobra 2023 do porabe sredstev oziroma najdlje do 17. maja 2024. Prednost pri izboru bodo imeli kmetje, ki utrpeli škodo v naravni nesreči.  

Svoj obisk je državna sekretarka zaključila z obisk Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo. Vodstvo inštituta ji je predstavilo svoje delovanje in izzive, s katerimi se soočajo. Predstavilo jim je tudi škodo, ki jo je Inštitut doživel ob avgustovskih poplavah. Popoldan je v Žalcu potekal  skupni programa v okviru terenskega vladnega obiska. Najprej je potekalo srečanje z župani, predstavniki gospodarstva in drugimi nosilci razvoja v regiji, ki so jih prizadele poplave in plazovi, na terenski seji pa bo zasedala Vlada RS.

Dodatne informacije – Ukrepi v pomoč kmetijstvu, gozdarstvu in akvakulturi

1. Kmetje, ki so oproščeni plačila prispevkov delodajalcev za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, in zaradi posledic poplav ne morejo opravljati dejavnosti ali jo opravljajo v bistveno zmanjšanem obsegu, so upravičeni do pomoči za samozaposlene.
2. Pomoč bo na voljo za odpravo posledic tistih neugodnih vremenskih razmer, ki jih je mogoče zavarovati in zanje pridobiti državno pomoč v obliki sofinanciranja zavarovalne premije za zavarovanje kmetijske proizvodnje in za tiste kmetijske pridelke, katerih proizvodnja je prizadeta 80 ali več odstotkov. Občinske komisije so že začele z zbiranjem vlog oškodovancev. Rok za prijavo škode je 10. 11. 2023.
3. Pomoč bo po pravilih de minimis na voljo za tiste kmetijske pridelke na grafično enoto rabe kmetijskega gospodarstva (GERK), za katere iz ocene neposredne škodi sledi, da so 100-odstotno poškodovani, ter za vsa uničena ali drugače v celoti izgubljena proizvodna sredstva (trajne nasade in plemensko živino).
4. Za ekstremne vremenske dogodke med 1. januarjem in 1. septembrom 2023 velja izjema glede uveljavljanja višje sile in izjemnih okoliščin pri ukrepih kmetijske politike. O višji sili Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja ne bo izdajala posebne odločbe, pač pa bo o tem odločila v odločbi o dodelitvi sredstev. To velja za primere, kjer bo AKTRP s kontrolnimi sistemi zaznala nastanek višje sile in izvedla postopek po uradni dolžnosti. Za vse ostale primere (predvsem v zvezi zahtevki za živali) bo izdala individualno odločbo o višji sili.
5. Interventni zakon predvideva davčno razbremenitev kmetov zaradi poškodovanosti zemljišč v obliki znižanja katastrskega dohodka. 
6. Kmetje, ki izpolnjujejo pogoje in so zaradi poplav in plazov utrpeli škodo na premoženju, ki ni namenjeno kmetijski proizvodnji, so upravičeni do enkratne solidarnostne pomoči v višini 668,21 evra. Rok za oddajo vloge je 3. november 2023.
7. Kmetje, ki so utrpeli škodo na premičninah (strojih in opremi), živalih, zalogah in čebeljih družinah so lahko do 21. septembra 2023 oddali vlogo za oceno škode. Enako so lahko storili izvajalci ribiškega upravljanja in subjekti v sektorju akvakulture, ki so utrpeli škodo na premičninah, zalogah in živalih. Ocena škode je bila posredovana na Upravo RS za zaščito in reševanje. Ocenjena škoda bo podlaga za pripravo programa odprave posledic škode v gospodarstvu, ki se nanaša na kmetijsko proizvodnjo. Kmetijska gospodarstva ter izvajalci ribiškega upravljanja in subjekti v sektorju akvakulture, vključeni v program, bodo upravičeni do izplačila odškodnine v višini do 50 % ocenjene škode.
8. Koncesionarji za izvajanje ribiškega upravljanja v celinskih vodah, ki imajo škodo zaradi poplav in plazov, bodo oproščeni plačila koncesijske dajatve v letu 2023 in prvega obroka v letu 2024.
9. Kmetijska podjetja in kmetje, ki zaposlujejo delavce, lahko uveljavljajo subvencioniranje čakanja na delo in subvencioniranje odsotnosti delavca zaradi višje sile, vendarle za delavce, s katerimi imajo sklenjeno pogodbo o zaposlitvi.
10. Obnova poškodovanih gozdnih cest bo vključena v program odprave posledic naravnih nesreč. Sredstva za odpravo posledic škode na stvareh, vključno z gozdnimi cestami, bodo prejele občine.
11. Zavezanci bodo oproščeni plačila pristojbine za vzdrževanje gozdnih cest v času njihovega zaprtja, zmanjšal se bo tudi katastrski dohodek od teh zemljišč. V davčno osnovo od katastrskega dohodka se na zahtevo zavezanca ne bo vštel katastrski dohodek od gozdnega zemljišča, ki ga zavezanec  obnovi oziroma pogozdi.
12. Kmetijski inštitut Slovenije je pripravil usmeritve za remediacijo poplavljenih tal in ravnanje z muljem na kmetijskih zemljiščih in vrtovih. Javna služba kmetijskega svetovanja je pripravila podrobna tehnološka navodila za kmetovalce na poplavnih območjih.