Skoči do osrednje vsebine

Predsedovanje EUSALP je po uspešnem letu prevzela Slovenija

Slovenija je danes v Bad Ragazu od Švice prevzela predsedovanje Strategiji EU za alpsko regijo (angleško The EU Strategy for the Alpine Region – EUSALP). Slovenija bo tej makroregionalni strategiji EU predsedovala v letu 2024. Na simbolični predaji predsedovanja, na kateri je sodeloval državni sekretar Marko Štucin, so bili predstavljeni dosežki v prejšnjem letu.
Državni sekretar Marko Štucin, državni svetnik iz Aargaua in predsednik konference kantonalnih vlad Markus Dieth in državni sekretar Zveznega ministrstva za zunanje zadeve Švice Alexandre Fasel med simbolično predajo predsedovanja

Državni sekretar Marko Štucin, državni svetnik iz Aargaua in predsednik konference kantonalnih vlad Markus Dieth in državni sekretar Zveznega ministrstva za zunanje zadeve Švice Alexandre Fasel med simbolično predajo predsedovanja | Avtor: EUSALP

1 / 2

Poleg državnega sekretarja Marka Štucina so na dogodku sodelovali še državni svetnik iz Aargaua in predsednik konference kantonalnih vlad Markus Dieth in državni sekretar Zveznega ministrstva za zunanje zadeve Švice Alexandre Fasel.

Za reševanje velikih izzivov, kot so podnebne spremembe in energetski prehod, je nujno sodelovanje med oblastmi na različnih ravneh in prek državnih meja. Markus Dieth je poudaril, da EUSALP, makroregionalna strategija EU za alpsko regijo, omogoča prav tak usklajen pristop: "Kantoni se zavedajo, kako pomembno je gojiti tesno povezanost s sosednjimi regijami in državami ter sodelovati z drugimi evropskimi državami."

Utrditev EUSALP

Konfederacija in kantoni so si za skupno predsedovanje zadali cilj, da določijo jasne prednostne naloge in tako utrdijo EUSALP. Proces je v teku. Leto 2023 je zaznamoval stalen dialog med institucijami ter z vodilnimi podjetji, izobraženci in predstavniki civilne družbe. V vseh štirih jezikovnih regijah Švice so potekale konference o posebnih temah. Veliko je bilo priložnosti za izmenjavo praktičnih izkušenj in nadgradnjo sodelovanja v alpskem prostoru.

Na prvi konferenci, ki je bila 31. marca v Fribourgu, smo spoznali, kako pomembno je, da si skupaj prizadevamo za varčevanje s surovinami in boj proti podnebnim spremembam. Konferenca je bila posvečena krožnemu gospodarstvu, ki k temu odločilno prispeva, saj temelji na izmenjavi, ponovni uporabi, recikliranju in popravljanju.

Podnebne spremembe vplivajo tudi na vodni krog v Alpah in razkrivajo, kako dragocen vir je voda. To je bilo poudarjeno na konferenci 16. junija v Scuolu (kanton Graubünden), kjer so udeleženci podrobno obravnavali upravljanje voda. Voda je hkrati kmetijski vir, vir energije, turistična dobrina in sestavni del naše okoljske dediščine, zato potrebujemo rešitve, ki bodo uravnovesile te različne interese. Delegacija Sveta mladih EUSALP je o tej temi ponovno razpravljala na srečanju v Lozani 8. septembra.

EUSALP se je 1. septembra sestala v Luganu (kanton Ticino), kjer je potekalo srečanje, namenjeno trajnostni mobilnosti. V alpskem prostoru je veliko različnih izzivov: tovorni promet, čezmejno potovanje na delo, potrebe odročnih regij in turistični tokovi. Na konferenci so razpravljali o inovativnih rešitvah, ki jih je mogoče uskladiti s ciljem ogljične nevtralnosti do leta 2050.

Izjava iz Bad Ragaza

Kantoni, ki so gostili dogodke, organizirane v času švicarskega predsedovanja, so povzeli najpomembnejše ugotovitve na letnem forumu 19. oktobra. Državni svetnik Marc Mächler iz St. Gallena je bil odločen: "Okrepljeno sodelovanje med regijami in državami alpskega prostora je treba razumeti kot skupno priložnost ter ga podpreti s konkretnimi dejavnostmi in projekti. Prav tako mora EUSALP dobiti trdnejšo politično podlago."

Generalna skupščina je nato sprejela skupno izjavo. V njej je povzet sklep iz Bad Ragaza iz leta 2012, na podlagi katerega je nastala makroregionalna strategija. Nova izjava iz Bad Ragaza 2023 je izhodišče za revizijo akcijskega načrta EUSALP in konsolidacijo upravljanja strategije.

Podpisniki pozivajo k tesnejšemu sodelovanju pri reševanju vse bolj perečih izzivov na področju podnebja, biotske raznovrstnosti in energije ter izražajo solidarnost s prebivalci, ki so jih prizadele nedavne naravne nesreče. Zavzemajo se tudi za večjo vključenost Sveta mladih v dejavnosti EUSALP ter za navezovanje stikov z mesti, kraji in lokalnimi skupnostmi.

Leta 2023 je predsedovanje EUSALP prvič v zgodovini prevzela država, ki ni članica EU. Švica je članica strategije vse od začetka, skupaj s šestimi drugimi državami (Avstrija, Francija, Nemčija, Italija, Lihtenštajn in Slovenija) in 48 regijami, vključno z vsemi švicarskimi kantoni. Namen EUSALP je okrepiti sodelovanje med njimi in opredeliti skupne cilje.