Trenutno je v Frankfurtu na ogled kar šest razstav, ki so nastale na pobudo različnih institucij iz Frankfurta ali Slovenije in v sodelovanju z vrsto uglednih muzejev in galerij iz Slovenije, SKICA Berlin in Ministrstvom za kulturo.

V rotundi Schirn Kunsthalle Frankfurt se s svojo prvo samostojno razstavo v Nemčiji predstavlja umetnica Maruša Sagadin. Razstava Luv Birds in Blind Spots se odziva na specifike razstavnega prostora in bližnje okolice ter na subtilen način podaja kritično refleksijo sodobne družbe. Umetnica išče slepe pege – neizkoriščene in spregledane infrastrukturne in arhitekturne detajle, ki spodbujajo premislek o rabi predmetov in javnega prostora. Maruša Sagadin v svoji umetniški praksi združuje elemente arhitekture, kiparstva in slikarstva in deluje na stičišču med zasebnim in javnim prostorom.  Razstava je nastala v sodelovanju Schirn Kunsthalle Frankfurt, SKICA Berlin in Ministrstvom za kulturo, pospremil pa jo je tudi katalog. Razstava je na ogled do 14. januarja 2024. 

V Fotografie Forum Frankfurt je na ogled razstava Paradiž, performans, replika. Slovenska fotografska umetnost (v angleškem izvirniku PARADISE, PERFORMANCE, REPLICA. SLOVENIAN PHOTOGRAPHIC ART). Razstava je nastala v sodelovanju med Fotografie Forum Frankfurt in zavodom Muzej in galerije Mesta Ljubljane, kurirali pa sta jo Andrea Horvat in Celina Lunsford. Kuratorki kot vzorčne predstavnike sodobne fotografije iz Slovenije predstavljata umetnico Vanjo Bućan, ki v seriji Ptice paradiža (angleško Birds of Paradise) humorno in nadrealistično prevprašuje predstave o vlogah žensk, umetnika Jošta Dolinška, ki v svojih instalacijah raziskuje zaznavo narave z gibljivimi slikami, tonom in fotografijami skulptur ter Bojana Radoviča, ki z idejo replike in iluzije svojim delom daje značaj pripovedi in fikcije. Razstava je na ogled do 7. januarja 2024.

V Nemškem muzeju romantike (nemško Deutsches Romantik Museum) je do 25. novembra 2023 na ogled razstava France Prešeren in slovenska romantika. Razstava je nastala v sodelovanju med Nemškim muzejem romantike, Narodno in univerzitetno knjižnico (NUK), Univerzo v Ljubljani, Ministrstvom za kulturo in SKICA Berlin, kurirala pa sta jo prof. dr. Urška Perenič in ddr. Igor Grdina. Projekt ne osvetljuje le življenja in dela največjega slovenskega pesnika, temveč poudarja tudi pomen ljudskega pesništva v tem obdobju in predstavlja vplive evropskih književnosti na razvoj slovenske književnosti. NUK je pri projektu sodeloval tudi z Radiotelevizijo Slovenija, ki je pripravila tonski zapis Prešernove poezije in je obiskovalcem dostopna preko QR kode.

V Arheološkem muzeju v Frankfurtu je do 17. marca 2024 na ogled razstava Čivki iz preteklosti – Slovenska arheologija skozi zvoke, simbole in prve zapisane besede. Razstava predstavlja slovensko arheologijo skozi tri vrste predmetov, tiste povezane z zvokom in glasbo, simbolne predmete in predmete z najzgodnejšimi zapisanimi besedami. Med njimi so piščal iz kosti jamskega medveda, ropotuljice, prazgodovinske figurine, kipci antičnih božanstev, antična miniaturna knjižica in grafiti.

Vsi razstavljeni predmeti nam na takšen ali drugačen način prikazujejo zabavo, duhovnost in svet ljudi iz preteklosti. Razstava je nastala na pobudo Arheološkega muzeja v Frankfurtu, pripravljena pa je v sodelovanju desetih muzejev: Narodnega muzeja Slovenije, Pokrajinskega muzeja Celje, Pomurskega muzeja Murska Sobota, Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož, Muzejev in galerij mesta Ljubljane, Dolenjskega muzeja Novo mesto, Pokrajinskega muzeja Koper, Gorenjskega muzeja Kranj, Goriškega muzeja Nova Gorica in Tolminskega muzeja. 

V  Muzeju komunikacij v Frankfurtu je do 17. marca 2024 na ogled razstava »Halo! Kje si?« Mobi zgodbe iz Slovenije in Nemčije, ki jo je v sodelovanju z Ministrstvom za kulturo pripravil Muzej pošte in telekomunikacij, dislocirana enota Tehniškega muzeja Slovenije. Razstava je nastala ob 30. obletnici začetka mobilne telefonije v Sloveniji, osvetljuje povezave med Slovenijo in Nemčijo ter izpostavlja tako podobnosti kot razlike v razvoju mobilne tehnologije, varovanju tovrstne tehniške dediščine ter družbenih vidikih uporabe mobilne telefonije. Del razstave je namenjen aktualnim temam, od zelo pereče problematike odpadnih telefonov in njihovega recikliranja, do področja družbene odgovornosti. Obiskovalci so vabljeni, da na razstavi sodelujejo v skupni razpravi in delijo svojo zgodbo, ki se navezuje na mobilni telefon.

Na Katoliški akademiji Rabanus Maurus – Haus am Dom je na ogled razstava Alma Maksimilijana Karlin – pisateljica. Razstava je nastala v sodelovanju med Pokrajinskim muzejem Celje, Etnografskim muzejem Slovenije, Muzejem novejše zgodovine Celje in Ministrstvom za kulturo, kurirali pa so jo Marija Počivavšek, Stane Rozman in dr. Tanja Roženbergar. Razstava izpostavlja literarno pot Alme M. Karlin in gradi na izpostavljenih citatih iz njenih knjižnih del, s katerimi prevprašuje vedno aktualna vprašanja o pozicijah moči, vlogi tradicij, vprašanju spolov in družbenih neenakosti. Razstavno vsebino povezujejo sodobne ilustracije slikarke Huiqin Wang za slikanico Mala Alma na veliki poti  ter kopije stripovske biografije Svetovljanka iz province avtorjev Marijana Pušavca in Jakoba Klemenčiča. Razstava je na ogled do 23. novembra 2023.