Slovenija je na področju UI lahko izredno ambiciozna, saj izhaja iz več kot 40-letnih izkušenj izvajanja raziskovalnih aktivnosti in temu primernih mednarodno primerljivih raziskovalnih rezultatov na področju UI, kar ji daje prednost pred marsikatero razvito državo sveta. Slovenija ima na področju UI prav tako velik potencial za izboljšanje življenja državljanov, za zagon in povečanje konkurenčnosti gospodarstva ter za podporo delovanju družbe na način, da se bo lahko uspešno kosala z izzivi, ki prihajajo. Zato si Ministrstvo za digitalno preobrazbo prizadeva to področje še naprej krepiti.

Ministrica dr. Emilija Stojmenova Duh je v uvodnem nagovoru javnega posveta izpostavila pomembnost tovrstnih posvetov, za čim boljšo implementacijo Nacionalnega programa spodbujanja razvoja in uporabe umetne inteligence v Republiki Sloveniji do leta 2025 (NpUI), ki smo ga v Sloveniji sprejeli leta 2021. »Ko smo ključnim deležnikom julija predstavili idejo o Nacionalnem centru za umetno inteligenco, je bila ta zelo pozitivno sprejeta, zato smo danes želeli nadaljevati s širšo javno razpravo,« je razložila ministrica in dodala, da je glavni namen posveta, da na ministrstvu slišimo čim več mnenj, ali si Slovenija želi tovrstnega centra, kako bi izgledal in kako lahko ministrstvo pri tem čim bolje pomaga. »Verjamem, da bolj kot bomo sodelovali, bolj kot bo vsak prispeval svoj delež, več bomo imeli priložnosti,« je ob koncu še dodala ministrica dr. Stojmenova Duh.

Po uvodnem nagovoru ministrice je sledil še nagovor ministra za visoko šolstvo, znanost in inovacije, dr. Igorja Papiča, ki je idejo o Nacionalnem centru za umetno inteligenco pozdravil kot: »začetek dobre zgodbe, ki jo bomo tudi izpeljali«. Za tem se je začela razprava panelistov, ki jo je vodil Martin Marzidovšek, svetovalec za umetno inteligenco na Ministrstvu za digitalno preobrazbo in raziskovalec na Odseku za tehnologije znanja na Inštitutu Jožef Stefan. »Slovenija si mora zadati ambiciozne cilje na področju raziskav in razvoja tehnologij umetne inteligence kot tudi pri inovativni rabi. Prav pri inovacijah je potencial že razvitih in bodočih tehnologij umetne inteligence, ki lahko spodbudijo znanstvene in inženirske preboje,« je ob začetku posveta povedal Marzidovšek in dodal, da je cilj ustanovitve Nacionalnega centra za umetno inteligenco Slovenijo postaviti na mednarodni zemljevid naprednejših držav.

Panelisti, dr. Vida Groznik, raziskovalka v Laboratoriju za umetno inteligenco na Fakulteti za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani, prof. dr. John Shawe-Taylor, direktor, Mednarodni raziskovalni center za umetno inteligenco (angleško International Research Centre on Artificial Intelligence – IRCAI), dr. Martin Žnidaršič, raziskovalec na Odseku za tehnologije znanja na Inštitutu Jožef Stefan, prof. dr. Andrej Gubina, direktor Inovacijsko-razvojnega inštituta Univerze v Ljubljani, Jana Kolar, predsednica European Strategy Forum on Research Infrastructures (ESFRI), Boštjan Špetič, soustanovitelj Zemanta (Outbrain) pri Slovenskem tehnološkem forumu, Miha Mlakar, soustanovitelj Pareto AI, Rok Rogelj, strokovnjak za računalništvo v oblaku - Podatki in umetna inteligenca pri Microsoft Slovenija in Filip Dobranić iz inštituta Danes je nov dan, so razpravljali o tem, ali in zakaj Slovenija potrebuje Center za umetno inteligenco, kaj bodo poslanstvo in dejavnosti tega centra, inovacije in vpeljevanje UI v različne sfere gospodarstva in družbe in o izzivu s kadri na področju umetne inteligence.

Panelisti so se strinjali, da ima Slovenija velik problem s pomanjkanjem kadrov, dr. Vida Groznik je izpostavila predvsem skrb za pomanjkanje kadrov s področja umetne inteligence v akademski sferi. V Nacionalnem centru za umetno inteligenco so panelisti prepoznali tudi možnost za rešitev ali vsaj ublažitev tega problema. Predvsem pa so se vsi strinjali, da bo za uspešno delovanje centra in prenos informacij ter znanja med različnimi deležniki pomembno kakovostno sodelovanje in pa zagotovljen financiranja ter da bo center čim bolj neodvisen. Miha Mlakar je poleg širjenja znanja o UI med strokovnjaki izpostavil tudi pomembnost širjenja znanja med splošno populacijo in tudi za ta vidik on vidi potencial v nacionalnem centru. Na tej točki pa so panelisti izpostavili tudi pomembnosti etike v umetni inteligenci.

Zaključek današnjega javnega posveta je bil, da Slovenija ima znanje in tudi večletno tradicijo, da ustanovi učinkovit Nacionalni center za umetno inteligenco in se tako prebije na svetovno raven na področju UI. Da pa bi dosegli ta cilj je predvsem ključnega pomena, da vsi deležniki med seboj sodelujejo, se eden od drugega učijo in le na ta način smo lahko kot država na tem področju tudi uspešni in konkurenčni.