Finančna načrta so poslancem predstavili državni sekretar na Ministrstvu za obrambo dr. Damir Črnčec ter načelnik Generalštaba Slovenske vojske generalpodpolkovnik Robert Glavaš in generalni direktor Uprave za zaščito in reševanje Leon Behin.

Državni sekretar na Ministrstvu za obrambo dr. Damir Črnčec je ob predstavitvi novih finančnih načrtov ministrstva za leti 2024 in 2025 poudaril, da z njima vodstvo ministrstva zagotavlja nadaljnji modernizacijo in razvoj Slovenske vojske, obenem pa zelo jasno izkazuje solidarnost prizadetim ob letošnjih poplavah. Finančni načrt Uprave za zaščito in reševanje pa je prav zaradi slednjih precej višji, saj uprava zagotavlja izplačevanje intervencijskih stroškov ob naravnih nesrečah.

Skupni finančni načrt Ministrstva za obrambo za leto 2024 znaša 1,018 milijarde evrov ter za leto 2025 1,106 milijarde evrov. Za leto 2024 je glede na že sprejeti proračun za prihodnje leto nižji za 46 milijonov. Proračun Slovenske vojske pri tem predstavlja 75 odstotkov proračuna Ministrstva za obrambo, Uprave za zaščito in reševanje 10,5 odstotka, Uprave za vojaško dediščino pa 6,9 odstotka. Kot je opozoril dr. Damir Črnčec, sredstev obeh uprav in Inšpektorata za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami (skupaj imajo s približno 180 milijoni evrov 17,4-odstotni delež sredstev ministrstva) ne štejemo k obrambnim izdatkom. Ti naj bi v letu 2024 namesto 1,44 odstotka predstavljali 1,31 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), v letu 2025 pa namesto 1,53 odstotka po novem finančnem načrtu 1,36 odstotka BDP.

Državni sekretar za obrambo je pojasnil, da za leto 2024 načrtujemo 24 milijonov namenskih sredstev ter 8,5 milijona evropskih sredstev s slovensko soudeležbo. Izpostavil je, da za raziskave, razvoj in inovacije v letih 2024 in 2025 predvidevamo 23 oziroma 23,4 milijona evrov, medtem ko smo lani področju namenili nekaj več kot dva milijona, letos pa 12,5 milijona evrov. S tem, kot je povedal, zasledujemo strateški cilj, da sta dva odstotka obrambnih izdatkov namenjena raziskavam, razvoju in inovacijam.

V letu 2025 bo imela Slovenska vojska 847 milijonov evrov oziroma 76,6 odstotka proračuna ministrstva, Uprava za zaščito in reševanje 105,9 milijona oziroma slabo desetino proračuna ministrstva. Delež Uprave za vojaško dediščino bo 6,4 odstotka oziroma podoben kot za leto 2024. 

S tako postavljenima finančnima načrtoma po oceni dr. Črnčeca lahko ob upoštevanju drugih potreb v državi in s časovnim prilagajanjem dinamike nabav vendarle ohranjamo postopno rast obrambnih izdatkov, ki ju sicer predvidevata tudi veljavna Resolucija o splošnem dolgoročnem programu razvoja in opremljanja slovenske vojske do leta 2040 in Srednjeročni obrambni program 2023-2028. »Ocenjujem, da je to realno, sprejemljivo in jasen odraz zavedanja na ministrstvu, da sta vojaška solidarnost in naš odziv ob poplavah tisto, kar mora narekovati ravnanje tudi v prihodnje,« je dejal državni sekretar. Povedal je, da je Ministrstvo za obrambo pripravilo spremembo člena Zakona o zagotavljanju sredstev za investicije v Slovensko vojsko v letih 2021-2026, in sicer, da se navedeno obdobje zaradi nastalih razmer doma in v tujini ob ohranitvi načrtovanih sredstev v višini 780 milijonov evrov, podaljša do leta 2028.

Dr. Črnčec je poudaril še, da smo lani prvič dosegli zavezo iz Walesa iz leta 2014, saj smo presegli 20-odstotni delež za investicije v ključne obrambne zmogljivosti. Tudi nova finančna načrta za leti 2024 in 2025 ohranjata eno izmed ključnih velških zavez, da vsaj 20 odstotkov namenjamo za ključne zmogljivosti na obrambnem področju.

Načelnik Generalštaba Slovenske vojske generalpodpolkovnik Robert Glavaš je povedal, da v načrtu modernizacije ohranjamo bojna kolesna vozila, taktično transportno letalo, kopenske sisteme zračne obrambe, večnamenske helikopterje, modernizacijo ladje Triglav in investicije v najpomembnejšo infrastrukturo. Generalni direktor Uprave za zaščito in reševanje Leon Behin pa je dejal, da je imela uprava letos predvidenih 120 milijonov evrov, a bo realizacija proračuna presegla 220 milijonov evrov, in sicer zaradi vračil intervencijskih stroškov.

V odgovorih na vprašanja poslancev je državni sekretar dr. Črnčec med drugim povedal, da Slovenija krepi infrastrukturo tudi na račun vojaške mobilnosti, saj je Slovenija v Natu zaledna država, ki zaveznicam omogoča prehod čez svoje ozemlje. Glede krepitve helikopterskih zmogljivosti je opozoril, da so piloti vojaških helikopterjev med poplavami reševali v nemogočih razmerah in ob tem tvegali lastna življenja. Izjemno uspešni so bili tudi zaradi bogatih izkušenj, pridobljenih v desetletjih izvajanja helikopterske nujne pomoči in reševanja v gorah. Državni sekretar je pojasnil še, da se ministrstvo uspešno sooča tudi s kadrovskim vprašanjem. V letošnjem letu smo na ministrstvu že presegli številko novih zaposlitev iz celotnega lanskega leta tako pri stalni sestavi kot pogodbeni rezervi. Vendar nas čaka intenzivnejša promocija vojaškega poklica, saj bo v naslednjih letih nujno nadomeščanje upokojenih pripadnikov Slovenske vojske. Pri tem je, kot je povedal dr. Črnčec, posebej razveseljujoče, da se je letos tabora MORS in mladi ter vojaških taborov udeležilo rekordno število mladih.