S kazalci Podnebnega ogledala spremljamo izvajanje ukrepov za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov (TGP). Zajemajo področja prometa, stavb, kmetijstva, gozdarstva ter trgovanje z izpusti TGP. Razviti so bili za sledenje Operativnemu programu ukrepov za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov do leta 2020, kasneje pa so bili nadgrajeni in posodobljeni v okviru projekta LIFE Podnebna pot 2050. Kazalci so povezani s spremljanjem ukrepov blaženja podnebnih sprememb, katerih cilj je razogljičenje in podnebna nevtralnost. Zato imajo pomembno vlogo pri spremljanju izvajanja Nacionalnega energetskega in podnebnega načrta do leta 2030 (NEPN).

Podatki iz kazalcev kažejo, da smo v skladu z Uredbo (EU) 2018/842, ki predpisuje obvezno letno zmanjševanje izpustov  toplogrednih plinov v obdobju od 2021 do 2030, dosegli cilje za zmanjšanje izpustov TGP za leto 2021. Cilji iz Uredbe so strožji od ciljev obstoječega NEPN. Dosegli smo tudi cilje glede obnovljivih virov energije (OVE) in učinkovite rabe energije (URE) za leto 2021. Pri OVE je ta dosežek povezan s formalnim nakupom statističnih prenosov. Novi cilji EU za leto 2030 so bolj ambiciozni. Analiza podatkov kaže, da bo v prihodnosti velik izziv doseči cilje OVE na področju prometa in cilje URE na področju stavb (ogrevanje in hlajenje).

Po posameznih področjih je stanje sledeče:

• Kazalci za zeleno gospodarsko rast kažejo, da se zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov kljub nekaterim izboljšavam odvija počasi. Finančne spodbude, namenjene spodbujanju okolju prijaznih praks, so se sicer povečale, vendar ne zmanjšujejo "škodljivih" izpustov toplogrednih plinov. V Sloveniji so davki na energijo določeni neenakomerno in so nižji od povprečja v Evropski uniji za leto 2021, čeprav se ta stopnja spreminja skozi čas. Delež zaposlenih, ki delajo na področju okolja in trajnostnosti, narašča, vendar počasi, saj trenutno predstavljajo le 2,7 odstotka. V Sloveniji se pojavlja vedno več okolju prijaznih inovacij, kar je spodbudna novica. Kljub temu se nahajamo na tem področju v srednjem razredu, kar pomeni, da si prizadevamo za boljše okoljske rešitve, vendar nismo med najbolj inovativnimi državami.

• Glede kmetijstva in gozdarstva je Slovenija dosegla zastavljene cilje za leto 2022. Vendar se zdi, da bo doseganje bolj ambicioznih ciljev, ki jih določa Strateški načrt Skupne kmetijske politike (SKP 2023-2027), na področju kmetijstva zahtevalo dodatne napore. Izpostavlja se predvsem pomanjkanje podpore za zmanjšanje izpustov metana iz prebavil rejnih živali in gnojišč ter pričakovano povečanje uporabe organskih gnojil. Kar zadeva gozdarstvo, so se ponori ogljika v zadnjih treh letih povečali, vendar še vedno ostajajo 40 odstotkov manjši kot leta 2013. Obnova gozdov s sadnjo in setvijo (umetna obnova) se povečuje, vendar ostaja na relativno nizki ravni. Letno bi morali obnoviti vsaj 8000 hektarjev gozdov. Razmerje med različnimi razvojnimi fazami gozdov od leta 2009 do 2021 ni zadovoljivo, saj se delež mlajših razvojnih faz, ki so ključne, ne povečuje. Dolgoročni cilj je doseči uravnoteženo razmerje med razvojnimi fazami gozdov, kjer bi mladovje predstavljalo 10 odstotkov, drogovnjak 43 odstotkov, debeljak 45 odstotkov in raznodobni sestoji 2 odstotka.

• Na področju stavb se dogajajo pomembne spremembe in izzivi, ki vplivajo na energetsko prenovo in trajnostno upravljanje. Višje stopnje sofinanciranja so spodbudile več projektov na področju stavb. Sofinanciranje priprave projektov se je izkazalo kot učinkovito orodje. Energetska prenova najbolj učinkovito poteka v stavbah občin, medtem ko se v ožjem javnem sektorju soočamo z izzivi. Na področju energetske prenove večstanovanjskih stavb sicer še nismo dosegli bistvenega napredka, vendar imamo v pripravi pilotne projekte za preizkušanje novih finančnih instrumentov. Eko sklad izvaja ukrepe za zmanjšanje energetske revščine in pripravlja nov poziv ter načrte za financiranje iz različnih virov. Leta 2023 smo uvedli nov sistem za trgovanje z izpusti toplogrednih plinov (ETS sistem, ETS 2), ki vključuje tudi stavbe. Načrtuje se ustanovitev Socialnega podnebnega sklada do leta 2026, pri čemer naj bi sam sistem ETS 2 deloval najpozneje do leta 2028, in sicer z ambicioznim ciljem zmanjšanja izpustov iz stavb za 42 odstotkov do leta 2030. V prihodnje se bo potrebno osredotočiti na izboljšanje in razvoj novih podatkovnih zbirk, ki bodo omogočale razvoj novih kazalcev, saj je področje stavb z vidika podnebne in energetske politike v razvoju, nanaša pa se na gospodinjstva, javne stavbe in stavbe javnega in zasebnega sektorja. Cilji predvidevajo zmanjšanje rabe energije v stavbah, zmanjšanje izpustov TGP ter povečanje rabe OVE.

• Na področju prometa največ izpustov TGP povzročajo osebni avtomobili, zato cilj za zmanjšanje izpustov CO₂ iz osebnih vozil v letu 2021 v Sloveniji ni bil dosežen. Cilj za delež OVE v prometu, kot ga določa direktiva OVE, smo v letu 2021 dosegli, v skladu s cilji NEPN pa ne, ker ta določa ambicioznejši cilj. V letu 2022 pričakujemo nižji delež obnovljivih virov v prometu, deloma zaradi odpustkov pri uporabi biogoriv, ki so bili omogočeni zaradi visokih cen energentov. Tudi cilj o preusmeritvi potniškega prometa iz cest na javni potniški promet po projekcijah ne bo dosežen pred letom 2032. Natančnejši izračuni obsega potniškega prevoza so oteženi zaradi pomanjkljivih podatkov.

V okviru delavnic Podnebnega ogledala smo ugotovili, da je potrebno pregledati in posodobiti kazalce v skladu z novim Nacionalnim energetskim in podnebnim načrtom (NEPN2) ter dati večji poudarek razvoju kazalcev, ki spremljajo učinke finančnih naložb (financiranje ukrepov).

Za področje gozdarstva, je bil izpostavljen pomen natančnega spremljanja prostorskega potenciala, saj se veliko gozdov spreminja v kmetijska zemljišča, ki se nato urbanizirajo.

Na področju zelene gospodarske rasti smo razpravljali o spremembi naslova področja in njegovi povezavi z učinkovito rabo virov in krožnim gospodarstvom.

Za področje prometa je bil podan predlog, da se preuči, kako se v sklop dodata kazalca, ki spremljata celostne prometne strategije in izvajanje Evropskega tedna mobilnosti.

Tudi v bodoče se bodo kazalci Podnebnega ogledala razvijali na ravni občin in postopom vključevali v aplikacijo Podnebni semafor, ki jo razvija in osvežuje IJS-CEU. Razmišljamo o uvedbi kazalcev, ki bodo zajeli človeški faktor, pri čemer Agencija za okolje  že razvija kazalce vedenja in ravnanja v zvezi z energijo.