Razstava predstavlja slovensko arheologijo skozi tri vrste predmetov, tiste povezane z zvokom in glasbo, simbolne predmete in predmete z najzgodnejšimi zapisanimi besedami. Med njimi so piščal iz kosti jamskega medveda, ropotuljice, prazgodovinske figurine, kipci antičnih božanstev, antična miniaturna knjižica in grafiti.

Vsi razstavljeni predmeti nam na takšen ali drugačen način prikazujejo zabavo, duhovnost in svet ljudi iz preteklosti. 

Vsi ti predmeti so kazalci razvoja človeške ustvarjalnosti, ki je vodil do enega od njenih vrhuncev – knjige.

Razstava je nastala v sodelovanju desetih muzejev: Narodnega muzeja Slovenije, Pokrajinskega muzeja Celje, Pomurskega muzeja Murska Sobota, Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož, Muzejev in galerij mesta Ljubljane, Dolenjskega muzeja Novo mesto, Pokrajinskega muzeja Koper, Gorenjskega muzeja Kranj, Goriškega muzeja Nova Gorica in Tolminskega muzeja.

V imenu Ministrstva za kulturo se je odprtja razstave in tiskovne konference pred odprtjem udeležila generalna direktorica Direktorata za kulturno dediščino Špela Spanžel. V svojem nagovoru se je zahvalila vsem desetim slovenskim muzejem, Arheološkemu muzeju v Frankfurtu, frankfurtskim mestnim in deželnim oblastem za podporo in slovenskemu veleposlaništvu v Berlinu za dragoceno sodelovanje. "A vendar nista pomembna le pretekli čas in prostor, za arheologijo je pomemben tudi kontekst. V ožjem smislu arheološki kontekst najdišča, ki nam danes predstavljene predmete v muzejih sploh omogoči razumeti in njihovo sporočilnost postaviti v sedanji okvir. Zato tudi neposredna paralela s sodobnostjo – podobno kot arheologija ne sodi le v preteklost, saj nas vedno znova preseneča z novimi najdbami ali navdihuje z možnostjo uporabe prihodnjih tehnologij, prav tako ni le kulturna dejavnost. Ko priča o nekdanjih prebivalcih in življenju skupnosti preteklih stoletij, morda še bolj kaže na nas, današnje družbe, na naš odnos in sobivanje s preteklostjo in okoljem. Zdi se, da moramo biti še bolj odprti do spoznanj, znanj in veščin naših starodavnih prednikov in ne tako zelo oddaljenih generacij, do njihovega odnosa do planeta in odnosa do življenja v skupnosti. V preteklosti lahko najdevamo navdih in spodbude, ki naj nam služijo za vzpostavitev dobrobiti in vzdržnosti današnjih družb, brez da bi bili pri tem dolgočasni ali nazadnjaški," je med drugim poudarila generalna direktorica.

Razstava je na ogled do 17. marca 2024.