Dvodnevni kongres organizirajo Slovensko združenje za paliativno in hospic oskrbo, Onkološki inštitut Ljubljana ter Inštitut za paliativno medicino in oskrbo Medicinske fakultete na Univerzi v Mariboru. Letošnja rdeča nit kongresa so duševne in čustvene stiske neozdravljivo bolnih in njihovih svojcev. Celostna, pravočasna, kakovostna in dostopna paliativna oskrba pomaga te stiske prepoznati in jih lajšati, ob tem pa tudi pomagati bolnikom in njihovim bližnjim spoprijemati se z boleznijo in njenim zdravljenjem, kar izboljšuje kakovost življenja.

Na Ministrstvu za zdravje se zavedamo, da je paliativna oskrba izjemnega pomena za vse tiste, ki jih je zaznamovala neozdravljiva bolezen. Z veliko pozornostjo zato spremljamo razvoj paliativne stroke, jo podpiramo in spodbujamo, saj bolnikom in njihovim bližnjim daje zagotovilo, da v bolezni ne bodo ostali sami.

Paliativna oskrba ni samo medicinska disciplina, dotika se vseh vidikov bolnikovega življenja, tudi skupnosti, v kateri bolnik živi. Bolniki ob napredovani neozdravljivi bolezni postajajo vse bolj odvisni od svojcev, zato je pozornost potrebno nameniti tudi njim. To je v svojem pozdravnem nagovoru poudaril tudi državni sekretar na Ministrstvu za zdravje Marjan Pintar: »V razvoju paliativne oskrbne mreže sledimo bolnikovi želji, da je lahko ustrezno oskrbovan v vseh okoljih kjer biva, in ne samo v zdravstvenih ustanovah.« Povedal je tudi, da ministrstvo iz sredstev Načrta za okrevanje in odpornost zagotavlja nakup vozil in opreme za paliativne mobilne time, ki bodo svoje delo lahko še bolj učinkovito opravljali na terenu, torej na domovih bolnikov in njihovih svojcev. Zagotovljena so tudi sredstva za izobraževanje iz veščin paliativne oskrbe v času specializacij, k organiziranju paliativnih služb in izobraževanju zaposlenih na tem področju pa ministrstvo spodbuja tudi vodstva naših bolnišnic.