Manifest so podprli Nemška akademija za jezik in pesništvo (nemško Deutsche Akademie für Sprache und Dichtung – DASD), Svetovno združenje založnikov (angleško The International Publishers Association – IPA), Evropsko združenje založnikov (angleško The Federation of European Publishers – FEP), mednarodni PEN (angleško Poets, Playwrights, Editors, Essayists, Novelists – PEN International), Mednarodna zveza za mladinsko književnost (angleško The International Board on Books for Young People – IBBY), Mednarodno združenje društev za promocijo branja (angleško European literacy network – EURead) in Svetovno združenje knjižničarjev (angleško International Federation of Library Associations and Institutions – IFLA). Manifest bodo objavili vodilni evropski mediji, med njimi tudi Frankfurter Allgemeine Zeitung.

Na tiskovni konferenci so direktorica Evropskega združenja založnikov Anne Bergman Tahon, koordinator EURead Daan Beeke, generalni sekretar Svetovnega združenja založnikov Jose Borginho, soavtor manifesta dr. Adriaan van der Weel, in ministrica za kulturo dr. Asta Vrečko predstavili manifest in pomen branja na višji ravni. Dogodek je povezoval kurator slovenskega programa v Frankfurtu dr. Miha Kovač.

Ministrica je med drugim povedala, da bomo v Slovenskem paviljonu predstavili več kot 400 prevodov del slovenskih avtorjev v tuje jezike, ki so izšli v zadnjih dveh letih, kar je za državo z dvema milijonoma prebivalcev izjemen dosežek. »Programsko vodstvo slovenskega gostovanja v Frankfurtu se je odločilo, da kot enega od stebrov svoje prisotnosti izpostavi pomen branja na višji ravni, oziroma tako imenovanega poglobljenega branja, saj ima knjižno branje zahtevnejših vsebin v sodobnih družbah še vedno pomembno vlogo pri razvoju kognitivnih zmožnosti in splošne razgledanosti, utrjuje in izboljšuje tudi časovni obseg pozornosti posameznika in spodbuja sposobnost vživljanja, vse to pa so osnovni gradniki kritičnega mišljenja, ki je pogoj za demokratično družbo. Tudi v času pospešenega razvoja razvoj zaslonskih tehnologij in umetne inteligence je branje knjig, tiskanih ali elektronskih, branje zahtevnih vsebin, ki zahtevajo visok nivo in časovni obseg pozornosti, bistveno. Branje namreč ni le sredstvo osebnega razvoja posameznika in vseživljenjskega učenja, spodbuja tudi razvoj številnih socialnih veščin. Branje torej, ki ga tradicionalno pojmujemo kot dejavnost posameznika, v samoti, je bistven gradnik skupnosti, odprte, sprejemajoče in povezane družbe. Veseli me, da bo Slovenija z Ljubljanskim manifestom kot svojim programskim poudarkom gostovanja na frankfurtskem sejmu, doprinesla k razvoju odprte in demokratične družbe v Evropi,« je še poudarila ministrica. 

Ljubljanski manifest bo na Frankfurtskem knjižnem sejmu predstavljen v sredo, 18.oktobra ob 10.00, v prisotnosti slovenske in nemške ministrice za kulturo ter ob kratkem video nagovoru pisateljice Margaret Atwood. Ob 19.30 pa se bodo v Nemški nacionalni knjižnici o Ljubljanskem manifestu pogovarjali pisatelji Durs Grünbein, Matthias Göritz in Aleš Šteger. 

Na spletni strani Ljubljanskega manifesta o branju na višji ravni lahko preberete več o samem manifestu in njegovih strokovnih osnovah (v angleškem jeziku).