Izkušnjo fizičnega nasilja je po podatkih obsežne evropske raziskave iz 2014 imela skoraj vsaka tretja ženska starejša od petnajst let, vsaka deseta je bila žrtev ene od oblik spolnega nasilja, vsaka dvajseta pa posiljena. V Sloveniji se soočamo s porastom nasilja nad ženskami, zlasti intimnopartnerskega, ki se iz leta v leto odraža v porastu števila femicidov, umorov, zaznamovanih z dejstvom, da je bila žrtev umorjena zato, ker je bila ženska. Lani smo zabeležili kar 13 femicidov. 

''Žrtve nasilje velikokrat molčijo, ker jih obdajajo občutki sramu in krivde ali pa enostavno zato, ker so prepričane, da jim družba ne bi verjela. Najhujše primere nasilja s strani partnerja je prijavilo le 14 odstotkov žensk. To pomeni, da imamo kot družba težavo’’, je v sklopu današnje novinarske konference izpostavil minister Luka Mesec. Čeprav se v uradnih statistikah prijav nasilja to ne pozna, se po ocenah nevladnikov število primerov nasilja povečuje, po ocenah predsednice društva SOS telefon Maje Plaz za 20 odstotkov. To pomeni, da je vedno manj žrtev pripravljenih prijaviti primer nasilja. 

Po besedah Katarine Hiti iz Skupnosti centrov za socialno delo, je pri obravnavi nasilja v družini “ključno zagotavljanje kratkoročne in dolgoročne varnosti žrtve”, centri za socialno delo pa pri tem sodelujejo z različnimi deležniki. “Ne smemo si zatiskati oči, da nasilje ni prisotno. Nasilje se dogaja za štirimi stenami. Vsi med nami - centri za socialno delo, policija, sodišča, vladne in nevladne organizacije - smo dolžni zaščititi žrtve nasilja. Dajmo na to opozarjati. Tudi mediji ste tisti, ki lahko ukrenete veliko in opogumite žrtve nasilja v družini, da se odločijo za razhod,” je pojasnila Hiti.

Maja Plaz iz društva SOS telefon je izpostavila številne pomanjkljivosti pri institucionalni obravnavi žrtev nasilja. “Zelo nas skrbi zmanjševanje pomena nasilja v uradnih postopkih. Ko se začnejo pogovori o stikih otroka s staršem, se kar nekako pozabi na razloge, zakaj je ženska odšla iz nasilnega partnerskega odnosa. Postopki so dolgotrajni, zato naše uporabnice ne morejo v miru zaživeti na novo. Namesto da bi bila na prvem mestu vzgoja in skrb za otroke, so potisnjene v dolgotrajne in mučne postopke na sodiščih.''

Plaz je poudarila, da je potrebnega več ozaveščanja in poglobljenega znanja, ''kaj nasilje v družini je''. Kot je pojasnila, ''gre za proces, ne za enkraten dogodek, ta dinamika pa vpliva tudi na obnašanje žrtve kasneje v postopkih. Tako pogosto pride do zgrešene presoje v institucijah, ki po krivem obtožijo žrtev, da je maščevalna, manipulativna in da poskuša odtujevati otroka.'' 

S ciljem ozaveščanja javnosti o razsežnosti pojavov nasilja v družini in nad ženskami, na ministrstvu pričenjamo z aktivnostmi že jutri, 11. oktobra, z izobraževalnim seminarjem strokovnih delavcev, kako ravnati z žrtvami družinskega nasilja, kako jim pomagati in kako preprečevati nasilje. 24. oktobra bo potekala otvoritev sobe strahov v organizaciji združenja DrogArt, projekta, zasnovanega kot hiše strahov, kjer bodo predstavljene osebne zgodbe žrtev nasilja, v začetku novembra pa bo izšla knjiga, v kateri je društvo SOS telefon zbralo zgodbe žrtev in priporočila za zakonodajne spremembe. Zadnje aktivnosti se bodo odvile med dnevi boja proti nasilju nad ženskami med 24. novembrom in 10. decembrom 2023. O tekočih aktivnostih in prihajajočih dogodkih bomo javnost sproti obveščali.

Na ministrstvu v sklopu aktivnosti tudi pripravljamo dve spremembi na normativni ravni. Prva je sprejem nove Resolucije o nacionalnem programu za preprečevanje nasilja v družini in nad ženskami. Gre za programski dokument, ki ni bil sprejet že devet let in kjer bomo posebni poudarek namenili krepitvi zaščite žrtev spolnega nasilja. Druga je sprememba Družinskega zakonika, kjer bomo vzeli pod drobnogled pomanjkljivosti ločitvenih postopkov in postopkov pri zaupanju otrok v varstvo in vzgojo v situacijah, v katerih imamo opravka z nasiljem.

Ljubezen ne boli - zaustavimo nasilje nad ženskami in v družini!