Tudi pospešitev izvajanja Nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (NEPN) ni majhen izziv.

Prizadevanja za omejitev podnebnih sprememb postavljajo energetiki zahteve po zmanjševanju izpustov toplogrednih plinov, ki jih določajo mednarodno sprejete zaveze. Za doseganje zastavljenih ciljev so potrebni: pameten prehod na okolju prijazne vire energije, opuščanje fosilnih goriv, učinkovitejša raba energije ter trajnostni promet.

Delež obnovljivih virov (OVE) v bruto rabi končne energije je leta 2019 znašal 22 odstotkov. Od cilja za leto 2020 je bila Slovenija oddaljena za 3 odstotke, do leta 2030 pa se mora delež OVE povečati na 27 odstotkov.

Največji delež OVE v skupni rabi energije (leta 2019 je znašal 16,9 odstotka) sta prispevala les in druga trdna biomasa (47,8 odstotka), drugi najpomembnejši vir je vodna energija s 3,8 odstotki, ostali viri so tekoča biogoriva z 8,4 odstotka, geotermalna energija s 4,8 odstotka, sončna energija s 3,2 odstotka in bioplin z 1,9 odstotka.

Raba lesne biomase je glede na veliko pokritost z gozdovi (58,2 odstotka) pričakovana in smotrna. Smiselno je les uporabiti za predelavo v izdelke z dolgo življenjsko dobo in za energetsko izrabo uporabljati lesne ostanke in drevesa, katerih rast je opešala.

Hidroelektrarne že prispevajo velik delež električne proizvodnje, njihovo nadaljnje umeščanje v prostor pa je pogosto v nasprotju z zahtevami za ohranjanje naravnega okolja.

Raba sončne energije s termičnimi sprejemniki sončne energije se počasi povečuje. Proizvodnja električne energije v sončnih elektrarnah se je v letu 2019 zaradi večje osončenosti in večje skupne zmogljivosti močno povečala. V letu 2018 je znašala 32,50 kilotone ekvivalenta nafte (ktoe), v letu 2019 pa 36,64 ktoe.

V Sloveniji je povprečna letna hitrost vetra hitrost 1m/s do 3m/s opazno manjša kakor v večini evropskih držav (5m/s). Potencialna območja za izrabo tega vira so v večini na območjih, ki so pomembna za ohranjanje naravnega okolja, s posegi pa bi naravno ravnovesje lahko porušili.

Skupna raba geotermalne energije in energije okolja se povečuje predvsem zaradi toplotnih črpalk.

Uvozna odvisnost Slovenije se ne zmanjšuje in je približno 50 odstotkov.

V Sloveniji so gozdovi pomemben vir ponorov toplogrednih plinov (TGP), vendar so se ponori po letu 2014 močno zmanjšali zaradi žledolomov in vetrolomov ter podlubnikov

K skupnemu deležu izpustov TGP v Sloveniji največ prispeva ogljikov dioksid (v letu 2019 kar 82,1 odstotka). CO2 nastaja predvsem pri zgorevanju goriv in industrijskih procesih. Naslednja po velikosti deleža sta metan (11,3 odstotkov), ki večinoma izvira iz ravnanja z odpadki in kmetijstva, ter didušikov oksid (4,8 odstotka), ki prav tako nastaja večinoma v kmetijstvu, opazni pa so tudi izpusti iz cestnega prometa. Izpusti F-plinov, med katere spadajo fluorirani ogljikovodiki (HFC), perfluorirani ogljikovodiki (PFC) in žveplov heksafluorid (SF6), je zelo malo, vendar zaradi velikega toplogrednega učinka njihov prispevek k segrevanju ozračja ni zanemarljiv (1,9 odstotka).

Za doseganje ciljev EU je pomembno ločiti izpuste, ki so vključeni v emisijsko trgovanje, in na tiste izven trgovanja

Izpusti za emisijsko trgovanje (ETS), kamor so vključeni vsi večji proizvajalci elektrike in toplote ter vsa energetsko potratna industrija, se zmanjšujejo zaradi zmanjševanja količine emisijskih kuponov, ki so vsako leto na voljo na dražbah.

Za Slovenijo so predvsem pomembni izpusti, ki niso vključeni v emisijsko trgovanje (ESD) in na katere države lahko vplivajo z ukrepi in politikami na teh področjih. Cilje zaenkrat izpolnjujemo. Med ESD-sektorji je najpomembnejši promet, ki je v letu 2019 prispeval dobro polovico vseh izpustov, od tega cestni promet kar 99 odstotkov. V kmetijstvu so ukrepi pripomogli, da povečanje izpustov glede na leto 2005 ni izrazito.

Poleg Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja in Kjotskega protokola, je pomemben mednarodni dogovor za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov Pariški sporazum, ki zavezuje podpisnice, da bodo zadržale svetovno povišanje povprečne temperature pod 2 °C in si hkrati prizadevale za omejitev zvišanja na 1,5 °C. Da bi dosegle ta cilj, je do leta 2050 treba uravnotežiti izpuste toplogrednih plinov z njihovim odstranjevanjem v ponorih.

Predlagane prilagoditve za Slovenijo

Na podlagi končnega NEPN ter prednostnih nalog naložb in reform, opredeljenih za Slovenijo, službe Komisije pozivajo Slovenijo, naj med razvojem svojega nacionalnega načrta za oživitev in odpornost razmisli o naslednjih naložbah in reformnih ukrepih:

• pametno uvajanje obnovljivih virov energije, vključno z odpravo upravnih ovir in izboljšanjem regulativnega okvira;
• ukrepi za podporo energetski učinkovitosti, zlasti z obnovo stavb in v industrijskih procesih;
• ukrepi za podporo trajnostnemu prometu, vključno z mestno in medmestno mobilnostjo, prenosi s ceste na železnico in železniško infrastrukturo;
• ozaveščanje prebivalstva o učinkoviti rabi energije in nujnosti zmanjševanja izpustov.

Za stabilnejši energetski sistem lahko doprinesemo:

• bivalne prostore pozimi ogrevajmo do 21 ^oC,
• pozimi zračimo na prepih tako, da odpremo vsa okna in vrata za 5 minut, 3 do 4 krat na dan,
• poleti zastremo okna, da se prostori manj segrevajo,
• ko zapustimo prostor, ugasnemo luč,
• okna popravimo, obnovimo ali zatesnimo, namesto da kupujemo nova,
• pred gradnjo oziroma obnovo se posvetujemo s svetovalci mreže Ensvet, ki nudijo brezplačno pomoč pri energetskih naložbah in pri pridobivanju sredstev Eko sklada,
• pri nakupu električnih naprav smo pozorni na energijski razred,
• na kratke razdalje, do 3 km, se odpravimo peš ali s kolesom,
• kjer je možno, uporabljajmo javni prevoz ali sopotništvo.

Podrobneje smo temo Blaženje podnebnih spremem in energetika predstavili v osemnajstem poglavju Poročila o okolju v Sloveniji 2022 (pdf, 95 MB) na straneh 268–285.