Skoči do osrednje vsebine

Migracijska in integracijska strategija za sodobno, odprto in vključujočo družbo

Na Ministrstvu za notranje zadeve smo v sodelovanju z drugimi resorji in nevladnimi organizacijami pripravili delovna predloga migracijske in integracijske strategije. Delovna predloga je minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar s sodelavci in predstavniki drugih resorjev predstavil pristojnemu Odboru za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo Državnega zbora.

Kot je poudaril minister Poklukar, imamo zgodovinsko priložnost, da postavimo temelj za učinkovito migracijsko in integracijsko politiko v Republiki Sloveniji. Skupen cilj, ki je zaveza te vlade in koalicije, je priprava celovitih dokumentov vseh resorjev za odprto, vključujočo in demokratično družbo. Ob tem se je minister vsem sodelujočim zahvalil za njihov prispevek pri pripravi dokumentov.

Demografske projekcije kažejo, da se bo staranje prebivalstva intenzivno nadaljevalo tudi v prihodnjih desetletjih. Delež starejših od 65 let se je od osamosvojitve do leta 2023 (ko je znašal 21,4 odstotka) skoraj podvojil, hitro pa se je povečeval tudi v zadnjem desetletju (za več kot štiri odstotke). Med letoma 2010 in 2023 se je število prebivalcev v najbolj aktivni dobi (20–64 let) zmanjšalo za skoraj 69 tisoč. To je ob povečanem povpraševanju po delovni sili v letih 2021 in 2022 povzročalo težave podjetij pri iskanju delavcev zaradi pomanjkanja delovne sile, ki so jih podjetja deloma premoščala z zaposlovanjem tujih delavcev. Leta 2030 bo med prebivalci Slovenije starejših od 65 let že slaba četrtina, leta 2050 pa že 30 odstotkov. Po oceni Urada za makroekonomske analize in razvoj bo brez razmeroma visokega selitvenega prirasta skorajda nemogoče zagotoviti rast delovno aktivnega prebivalstva.

Slovenija in tudi druge države Evropske unije se v zadnjih letih srečujejo z neproporcionalnim številom oseb, ki zaprošajo za mednarodno zaščito. V Sloveniji se od leta 2017 nadaljuje trend povečevanja prošenj za mednarodno zaščito. Leta 2021 jih je bilo 5301, leta 2022 6787, letos do 30. septembra 5346. Azilni in migracijski sistemi so tako pod nesorazmernim pritiskom. Prav tako se tudi letos nadaljuje povečan pritisk na zunanje meje EU. Letos je bilo zabeleženih že več kot 43.000 nedovoljenih vstopov na ozemlje Slovenije, kar je v primerjavi z lanskim letom bistveno več.

Strateški cilji in ključna vsebinska področja

Pripravili smo štiri ključne strateške cilje migracijske strategije in šest ključnih vsebinskih področij integracijske strategije.

Treba je okrepiti zunanje delovanje za zagotavljanje urejenih in varnih migracij s posebnim poudarkom na zaščiti življenj in dostojanstva migrantov. Ključno vlogo pri uresničevanju tega cilja ima Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve.

V pristojnosti Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti bo uresničitev strateškega cilja za uravnavanje potrebnega priliva v aktivno prebivalstvo Slovenije. Cilj je spodbujanje priseljevanja zaradi zaposlitve ali dela z namenom zmanjševanja strukturnih neskladij na slovenskem trgu dela ter izboljšanje razmerja med zavarovanci in upokojenci na družbeno odgovoren način. Pri tem pa je treba upoštevati tudi razmere v globalnem svetu.

Ministrstvo za notranje zadeve bo skupaj s Policijo in Uradom za oskrbo in integracijo migrantov stremelo k strateškemu cilju za zaščito življenja in dostojanstva migrantov ob upoštevanju temeljnih človekovih pravic in svoboščin ter načela solidarnosti (mednarodna zaščita, začasna zaščita, zaščita vseh ranljivih kategorij migrantov).

Pomemben strateški cilj je tudi zagotavljanje varnosti, kjer ima ključno vlogo Policija. Cilj je odpravljati tveganja za nacionalno varnost in preprečevati nezakonite migracije v povezavi z organizirano kriminaliteto.

Temeljni cilj politike vključevanja tujcev pa je oblikovati pogoje, ki bodo posamezniku, ki prihaja v naše okolje, omogočali dostojno, samostojno in neodvisno delovanje v družbi, v kateri se bo počutil kot del celote. Uspešna politika vključevanja daje tujcu možnost in priložnost, da se kot posameznik udejstvuje v družbenih podsistemih in tako prispeva k rasti družbe kot celote. Ob tem pa ne gre pozabiti, da je integracija dvosmeren proces.