Kipar Ivan Zajec sodi v prvo generacijo slovenskih zgodnjemodernih kiparjev. Njegov kiparski opus, ki obsega tako javne spomenike, arhitekturno, nagrobno in cerkveno plastiko, kot tudi alegorične, žanrske in portretne motive, doslej še ni bil temeljito preučen. Ivan Zajec je ustvarjal v različnih historičnih slogih, akademsko realističnem slogu, v posameznih delih pa lahko zasledimo tudi secesijske prvine. Na njegovo ustvarjanje v zgodnjem obdobju je imela največji vpliv usmeritev Dunajske akademije, ki je takrat dajala prednost baročnemu, klasicističnemu, poznoantičnemu ter renesančnemu izročilu. Zajec je pogosto upodabljal živali in eksotične like, na primer bukolike in favne.

Do upokojitve leta 1940 je poučeval na oddelku za arhitekturo tedanje ljubljanske tehniške univerze. Leta 1950 je kot prvi kipar prejel Prešernovo nagrado za življenjsko delo, leto prej pa so mu v Narodni galeriji ob njegovi osemdesetletnici pripravili monografsko razstavo.

Prvo pregledno razstavo kiparja Ivana Zajca je odprla ministrica za kulturo dr. Asta Vrečko. V svojem pozdravnem nagovoru je povedala, da je Ivan Zajec v kolektivni spomin vseh prebivalcev in obiskovalcev Ljubljane vpisan prav zaradi Prešernovega spomenika. »Spomenik sprva ni bil dobro sprejet. Z leti pa je javna skulptura, ki sprva ni zadoščala ne formalnim ne vsebinskim standardom svojega časa, postala pomemben del skupnega prostora. Pred spomenikom so se zgodili številni pomembni zgodovinski dogodki, zborovanja, vsako leto ob 8. februarju pred njim poteka branje poezije, je pa tudi prostor zbiranja in druženja. Prešernovemu spomeniku sledi prostorsko oblikovanje celotnega Prešernovega trga, ki je danes, kljub temu da arhitektu in urbanistu Jožetu Plečniku njegova umeščenost v trg ni bila blizu, danes del nedeljive celote trga,« je še poudarila ministrica. Zahvalila se je vsem, ki so Zajčevo delo pomagali osvetliti in ga predstaviti v novi luči. Poudarila je, da je še veliko neodkritega in da bo prav pričujoča razstava zagotovo doprinesla k temu, da odkrijemo še kaj novega.

Razstava je na ogled do 11. februarja 2024. Na spletni strani Narodne galerije lahko preberete več o pregledni razstavi Ivana Zajca.