Zavod za gozdove Slovenije (ZGS) skupaj z Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) ter Gozdarskim institutom Slovenije (GIS) v okviru naložbe Digitalni prehod na področju kmetijstva, prehrane in gozdarstva iz NOO izvaja digitalizacijo javne gozdarske službe ter njenih ključnih storitev, vključno z gozdnimi inventurami, monitoringi in gozdnogospodarskim načrtovanjem. Digitalizacija zajema tudi podporo izvajanju načrtovanih ukrepov in nadzor rabe gozdarskih virov, sprememb ter zdravstvenega stanja gozdov. Bistvene elemente projekta eGozdarstvo so institucije predstavile na dveh predavanjih.

Izzivi, ki jih prinašajo družbene in podnebne spremembe ter usklajevanje različnih, pogosto tudi nasprotujočih interesov številnih deležnikov, zahtevajo od gozdarske stroke učinkovit nadzor nad gozdom ter kreativno in odzivno upravljanje. Na predavanju Digitalizacija javne gozdarske službe v Sloveniji je Miha Varga, vodja projekta na ZGS, pojasnil, da sodobna digitalna orodja in vključevanje novih tehnologij postajajo pomemben podporni element, ki postaja vse bolj ključen za nadzor in odločanje o prihodnjem gospodarjenju z gozdovi. V projektu eGozdarstvo bo to doseženo s sodobno terensko in pisarniško opremo v kombinaciji z nadgrajenim prostorskih informacijskim sistemom, ki bo nudil podporo najzahtevnejšim prostorskim analizam in procesom gospodarjenja z gozdovi. Glavna naloga projekta je poenostavitev, optimizacija in nadgradnja javne gozdarske službe. Predstavil je tudi korake za izdelavo aplikacije E-gozd za lastnike in upravljavce gozdov, ki bo omogočila boljši vpogled v zgodovino razvoja in gospodarjenja z gozdovi.

Žiga Lipar, vodja službe za informatiko na ZGS, je na predavanju Prenova gozdarskega informacijskega sistema za optimizacijo in digitalizacijo delovanja javne gozdarske službe pojasnil, da je treba za izpolnitev ciljev projekta eGozdarstvo obstoječi gozdarski informacijski sistem prenoviti in ga nadgraditi z uporabniku prijaznimi e-storitvami. K prenovi je ZGS pristopil načrtno in strateško, pri tem pa upošteval potrebno infrastrukturo, dolgoročno podporo in izpolnitev zahtev posameznih strokovnih področij ter njihovih digitalnih rešitev. Bistvena sprememba bo integracija med posameznimi podsistemi in zunanjimi sistemi. Osrednji del informacijskega sistema predstavljajo digitalne rešitve (aplikacije) za podporo strokovnemu delu, dokumentni sistem, podatkovno skladišče in podatkovna analitika. Predstavil je tudi kompleksen načrt za izvedbo, pri čemer bo posebna skrb v projektu namenjena izobraževanju in strokovnem izpopolnjevanju uporabnikov.

Na gozdarskih študijskih dnevih je sicer nastopilo 17 domačih in tujih strokovnjakov, ki so predstavili izkušnje in izpostavili aktualne izzive na področju uporabe modelov in različnih digitalnih orodij pri upravljanju z gozdovi v Sloveniji in tujini.