Dvodnevnega zasedanja se udeležujejo visoki predstavniki vlad in podjetij iz regije in držav Unije, predstavniki mednarodnih organizacij in vodilni strokovnjaki s področja informacijskih in komunikacijskih tehnologij. Na razpravah prvega dne so se udeleženci strinjali, da države Zahodnega Balkana potrebujejo več politične zavezanosti, strateškega načrtovanja in konkretnega sodelovanja za uspešno digitalno preobrazbo družbe.

Državna sekretarka dr. Aida Kamišalić Latifić se je udeležila razprave o pomenu digitalnega vodenja in upravljanja, katere namen je bil izmenjati izkušnje o vključevanju inovacij v upravljanje ter priložnostih, ki jih digitalizacija odpira za razvoj celotne družbe. Povedala, je, da državljani, podobno kot od zasebnega sektorja, pričakujejo enako učinkovite, inovativne in uporabniku prilagojene javne storitve. Zato je nujno sodelovanje med javnim in zasebnim sektorjem. Kot odličen primer takšnega sodelovanja je predstavila uspešno uvajanje digitalne osebne izkaznice v Sloveniji. V nastopu je prav tako poudarila, da morajo vlade spremeniti način svojega delovanja, njihovi modeli upravljanja, strukture in organizacije pa se morajo prilagoditi novim izzivom in priložnostim, ki jih prinaša uporaba digitalnih tehnologij. Pri tem pa ne smejo dopustiti, da bi novi zakonodajni akti ovirali sprejemanje inovativnih rešitev.

Obenem morajo vodstveni kadri razviti nove kompetence, ki jim bodo omogočile, da se spopadejo s kompleksnimi izzivi upravljanja v digitalni dobi. V prihodnosti bo najpomembnejša spretnost sposobnost nenehnega učenja in prilagajanja, zato mora javna uprava postati učeča se organizacija, kjer niso pomembne le tehnične spretnosti, temveč tudi kritično mišljenje, inovativnost, reševanje problemov in predvidevanje prihodnjih scenarijev. V Sloveniji izvajamo številne aktivnosti za dvig digitalnih spretnosti javnih uslužbencev in širše družbe. Naša nacionalna strategija o digitalnih storitvah javnega sektorja do leta 2030 ima ambiciozne cilje, saj potrebujemo agilno javno upravo, ki se bo znala prilagajati vse večjim potrebam državljanov po učinkovitih in inovativnih storitvah. Zato potrebujemo močno sodelovanje celotnega digitalnega ekosistema – javne uprave, gospodarstva, znanstveno-raziskovalne sfere in civilne družbe.

Ob koncu svojega nastopa je državna sekretarka poudarila pomen krepitve transparentnosti javne uprave in zaupanja državljanov v javne institucije s pomočjo digitalnih tehnologij. V Sloveniji se tega lotevamo tudi s pomočjo odprtih podatkov, kjer smo med razvitejšimi državami v EU. Primer dobre prakse je vzpostavitev odprte vladne platforme, kjer bodo objavljeni podatki o vseh finančnih sredstvih, ki bodo namenjena za odpravo posledic uničujočih poplav v avgustu.