S pomočjo tovrstnih analiz lahko države ugotavljajo, kako kvalitetne so njihove storitve za prebivalce in podjetja v primerjavi z drugimi evropskimi državami. Države si lahko z ugotovitvami pomagajo pri načrtovanju aktivnosti in resursov ter pri ovrednotenju učinkov različnih razvojnih projektov in ukrepov. Prav tako pa tovrstne analize omogočajo izmenjavo dobrih praks, znanja in izkušenj med državami ter bolj enotne in kvalitetne storitve javne uprave, ki izboljšujejo življenja državljanov in povečujejo konkurenčnost gospodarstva.

Uporabljeni nabor življenjskih dogodkov predstavlja tudi t.i. "ključne digitalne javne storitve", ki so pomembne tudi z vidika Digitalnih ciljev EU Digitalnega desetletja 2030 in z vidika nacionalne Strategije digitalnih javnih storitev 2030, ki jo je vlada Republike Slovenije sprejela decembra 2022.

V lanskem letu so strokovnjaki Evropske komisije analizirali naslednje štiri življenjske dogodke:

• Ustanovitev podjetja - spot.gov.si, www.gov.si, investslovenia.spiritslovenia.eu, sloveniapartner.eu
• Kariera - ess.gov.si, poiscidelo.si, www.gov.si, e-uprava.gov.si, zpiz.si, zzzs.si, nijz.si
• Študij - evs.gov.si, uni-lj.si, um.si, upr.si, ung.si, emuni.si, euprava.gov.si, isic.si, srips-rs.si
• Družinsko življenje (rojstvo, priznanje očetovstva, izpisek o rojstvu, poroka/ločitev, smrt svojca, potni list) - euprava.gov.si

Metodologija zajema štiri ključne dimenzije - naravnanost na uporabnika (razpoložljivost, uporabnost), transparentnost (ponujanje storitev, načrtovanje storitev, osebni podatki), mobilnost (čez-mejno) ter ključne dejavnike (eID, eDokumenti, registri, eVročanje). Rezultati predstavljajo tudi enega od virov za krovni indeks digitalnega gospodarstva in družbe DESI (4a2 Digitalne javne storitve za državljane, 4a3 Digitalne javne storitve za podjetja, 4a4 Predizpolnjeni obrazci, 4a5 Transparentnost, 4a6 Podpora uporabnikom, 4a7 Mobilna prijaznost).

Slovenija se po razvitosti storitev e-uprave v primerjavi z drugimi evropskimi državami uvršča okoli evropskega povprečja. Glede na dvoletno povprečje glavnih kazalnikov je Slovenija po splošni zrelosti e-uprave na 19. mestu med 35 analiziranimi državami. Kot primer naše dobre prakse je tokrat izpostavljeni dve storitvi na portalu SPOT: pridobitev seznama zaposlenih in poškodbe pri delu.

Evropska komisija medtem že pripravlja naslednji krog meritev, zajeti bodo življenjski dogodki Redno poslovanje podjetja, Selitev, Transport, Spori majhne vrednosti in Zdravje, rezultati pa bodo objavljeni naslednje leto.

Analiza je dostopna na strani Evropske komisije.