Osrednja tema konference je krepitev mednarodnega policijskega in pravosodnega sodelovanja za preprečevanje in boj proti mednarodnemu organiziranemu kriminalu, s posebnim poudarkom na preprečevanju in boju proti tihotapljenju migrantov in trgovine z ljudmi. Organizirane kriminalne združbe izkoriščajo migracijske tokove prek Sredozemlja proti Evropi ter s tihotapljenjem migrantov in trgovino z ljudmi – dvema pojavoma, ki sta pogosto povezana – povzročajo zlorabe, izkoriščanje in tudi izgubo življenj.

Državna sekretarka Helga Dobrin je tudi nacionalna koordinatorica za boj proti trgovini z ljudmi. Kot je povedala na konferenci, Slovenija v boju proti trgovini z ljudmi pripisuje velik pomen usklajenemu, multidisciplinarnemu pristopu. »Slovenska vlada je že leta 2003 ustanovila Medresorsko delovno skupino za boj proti trgovini z ljudmi, v kateri poleg pristojnih državnih organov sodelujejo tudi nevladne in humanitarne organizacije, vsi ti deležniki pa sodelujejo tako pri izvajanju preventivnih in kurativnih projektov kot tudi pri oblikovanju politik.«

Ključni vidik v boju proti trgovini z ljudmi in tihotapljenju migrantov je mednarodno sodelovanje. Naša država je tu zelo dejavna še zlasti v regiji Zahodnega Balkana. Na pobudo Slovenije je bila leta 2010 ustanovljena Neformalna mreža nacionalnih koordinatorjev za boj proti trgovini z ljudmi jugovzhodne Evrope. V okviru srečanja policijskih šefov Brdo procesa pa je bila lani ustanovljena mreža kontaktnih točk za hitro izmenjavo informacij in sodelovanja policij v regiji, zato da bi čim bolj uspešno preprečevali organizirani kriminal in poslovni model kriminalnih tihotapskih združb. Gre namreč za izjemno donosno dejavnost, ki dobiček kuje na račun usode ljudi, hkrati pa spodbuja tudi druge oblike kriminala, kot je tudi trgovina z ljudmi.

Pomembnost tesnega sodelovanja se kaže pri preprečevanju in odkrivanju tihotapljenja migrantov. »V Sloveniji največ tovrstne kriminalitete opažamo v regiji Zahodnega Balkana, zato na tem območju krepimo mednarodno sodelovanje in operativne dejavnosti, povezane s preiskavami organiziranih hudodelskih združb,« je na konferenci dejala Dobrin.

Palermska konvencija

Konvencija Združenih narodov proti mednarodnemu organiziranemu kriminalu (Palermska konvencija) je bila podpisana leta 2000 v Palermu v Italiji. Veljati je začela 29. septembra 2003, k njej pa je pristopilo 191 držav. Konvencijo dopolnjujejo trije protokoli, ki se osredotočajo na posebne oblike oziroma področja organizirane kriminalitete: trgovino z ljudmi, tihotapljenje migrantov ter nezakonito trgovino z orožjem, njegovimi sestavnimi deli in strelivom.

Republika Slovenija je pristopila h Palermski konvenciji 15. novembra 2000 v New Yorku, zanjo pa je začela veljati 20. junija 2004.