Na forumu, ki poteka v okviru španskega predsedovanja Svetu EU, politični akterji na visoki ravni razpravljajo v povezavi z dolgoročno vizijo EU za podeželska območja (objavljeno junija 2021) o prihodnosti podeželja, še zlasti z vidika potrebnega nadaljnjega ukrepanja za sprostitev potenciala podeželskih območij v zasledovanju ciljev zadevne vizije. Ključna sporočila razprav bodo služila za pripravo sklepov Sveta EU, katerih sprejetje je predvideno novembra letos.

Ministrica Šinko je v okviru tematskih razprav danes sodelovala na panelu »Uresničevanje vizije in pakta za podeželje v državah članicah«. Poudarila je, da je posebnost Slovenije ta, da se - z izjemo večjih mestnih središč – vsa naša država lahko obravnava kot podeželsko območje, imamo namreč 87,4 odstotka podeželskih površin, kjer živi 75,2 odstotka vsega prebivalstva. Dodala je, da se podeželje sooča s številnimi strukturnimi težavami, mnoge so identične stanju v EU, kot je recimo staranje prebivalstva in slabša izobrazbena struktura prebivalcev. Poleg tega nekatere regije zaradi pomanjkanja transportne in digitalne infrastrukture zaostajajo v razvoju, nekatere skupine prebivalcev na podeželju pa so slabše slišane, predvsem mladi: »Mladi so ključni za razvoj in podpirati jih moramo z različnimi ukrepi in jim zagotoviti pogoje za življenje in razvoj na kmetijah. Prav je, da podpiramo tudi njihovo organiziranost, da jim pomagamo, da se sliši njihov glas.«

Najpomembnejši ukrepi, ki so se izkazali kot pozitivni za razvoj podeželja, so doslej bili: naložbeni ukrepi, ki posodabljajo podeželje, podpora mladim prevzemnikom, ukrepi za blaženje kriz, ukrepi sodelovanja, kot je Evropsko investicijsko partnerstvo (EIP), spodbujanje novih rešitev, pomoč kmetom za inovativne pristope v proizvodnji, podpora predelavi in trženju, tudi razvoju dopolnilnih dejavnosti (kot je turizem), vlaganja v živilsko predelovalne obrate, in podobno. »Izziv za državo je, kako zagotavljati razvoj ekonomsko učinkovitih kmetijskih gospodarstev na eni strani ter na drugi strani vzdrževanje malih kmetij, ki v veliki meri ohranjajo poseljenost na podeželju in njegovo obdelanost,« je povedala ministrica.

V Strateškem načrtu skupne kmetijske politike 2023 – 2027 bo Slovenija okolje ter razvoj podeželja naslavljala v različnih specifičnih ciljih ter intervencijah. Nove priložnosti pa se kažejo zlasti na področjih digitalizacije, inovacij in podjetništva, ki lahko ob izkoriščanju primerjalnih prednosti skozi dejavnosti, kot so turizem in zelena delovna mesta, vodijo v diverzifikacijo gospodarskih dejavnosti in s tem k želenemu povečanju blaginje podeželskega prebivalstva. K temu lahko pripomore tudi intenzivnejše sodelovanje med različnimi resorji na podeželju.

Ministrica je na panelu izpostavila tudi vse večji vpliv podnebnih sprememb na podeželje in kmetijstvo. Pogoste vremenske nevšečnosti, ki smo jih letos poleti utrpeli tudi v Sloveniji (vplivale so na kar 80 odstotkov občin, uničile domove ljudi in infrastrukturo, kmetijska gospodarstva in rodovitna zemljišča), so se pridružile obstoječim izzivom podeželskih območij:»Razvoj podeželja je potrebno videti v vsej njegovi širini. Podeželje mora postati sestavni del uresničevanja evropskih in državnih strategij gospodarskega razvoja, reševanja podnebne krize, varovanja narave, razvoja infrastrukture, socialnega razvoja, izobraževanja in zlasti kmetijstva. Menim, da bo potrebno redefinirati vloge in razvoj podeželskih območij. Na nujnost celostnega naslavljanja razvoja podeželja v nas opominjajo diametralno nasprotni procesi: na eni strani urbanizacija (povečini na račun krčenja kmetijskih zemljišč) in hkrati praznjenje bolj oddaljenih in obmejnih podeželskih območij (in posledično zaraščanje kmetijskih zemljišč),« je povedala ministrica Irena Šinko. »Zadnje, kar bi želela izpostaviti, pa so potrebna finančna sredstva, ki jih bomo morali zagotoviti, če bomo želeli dejansko doseči zastavljeno vizijo za podeželska območja,« je še dodala ministrica.

Jutri, zadnji dan dogodka, bodo potekali terenski ogledi primerov dobrih praks - projektov, ki se izvajajo tudi s pomočjo sredstev EU.