Dopoldne se je državni sekretar dr. Krajčič udeležil sestanka s predstavniki Občine Podvelka na temo izgradnje širokopasovnih povezav na območjih »belih lis«, kjer je bila prisotna tudi ministrica za digitalno preobrazbo dr. Emilija Stojmenova Duh. Podpora iz podukrepa Podpora za širokopasovno infrastrukturo je namenjena sofinanciranju gradnje odprtih širokopasovnih omrežij, s ciljem omogočiti dostop do širokopasovnega omrežja in dostop do elektronskih komunikacijskih storitev preko tega omrežja najmanj 80 odstotkom gospodinjstvom na območjih belih lis, na katerih širokopasovna omrežja še niso zgrajena in hkrati ni tržnega interesa za njihovo gradnjo. Podprte bodo naložbe v naseljih z manj kot 5.000 prebivalcev v treh statističnih regijah Slovenije, v Programu razvoja podeželja 2014–2020 pa je za izvedbo tega ukrepa namenjenih 10 milijonov evrov.

Sledil je sestanek s predstavniki občin Mislinje, Prevalje in Ravne ter predstavniki podjetja SiDG, Zavoda za gozdove Slovenije in Kmetijsko gozdarskega zavoda Celje. Predstavniki občin in institucij so državnemu sekretarju predstavili stanje in aktivnosti, ki jih izvajajo na svojem področju. V razpravi so se dotaknili nekaterih odprtih zadev, stanja v kmetijstvu in posledic po poplavah, predvidenih ukrepih ter potrebni sanaciji v gozdovih. Ministrstvo je po avgustovski poplavi izvedlo pridobivanje podatkov s pomočjo ankete. Popisanih je več kot 2700 kmetijskih gospodarstev, poškodovanih je bilo 410 objektov, od tega je več kot 10 odstotkov popolnoma uničenih. Pri skoraj 2000 kmetijskih gospodarstvih beležimo škodo zaradi plazov, naplavin, erozije, skupna površina poškodovanih kmetijskih zemljišč je 3150 hektarjev. Ocenjena posredna škoda na poškodovanih kmetijskih zemljiščih z izpadom prihodka v prvem letu je 1500 evrov/hektar (setev, delo, seme in izpad hektarskega donosa) in v drugem letu 500 evrov/hektar. Skupna ocenjena škoda v kmetijstvu znaša okoli 145 milijonov evrov. V gozdarstvu je bilo poškodovanega oziroma uničenega drevja več kot 1,5 milijona kubičnih metrov po celotni Sloveniji ter poškodovanih več kot 1700 kilometrov gozdnih cest, škodo pa se ocenjuje v višini 48,4 milijona evrov. Tudi sektor akvakulture je v poplavah utrpel veliko škodo. Skupna ocenjena škoda znaša prek 6 milijonov evrov, od tega škoda na objektih znaša več kot 700.000 evrov, več kot 500.000 evrov na opremi ter več kot 2,6 milijona evrov škode na gojenih in prostoživečih ribah in več kot 2,2 milijona zaradi izpada dohodka.

Državni sekretar je v razpravi predstavil do sedaj pripravljene pomoči in aktivnosti ministrstva ter ukrepe in podpore, ki so še v pripravi. Posebej je poudaril, naj bodo strokovne in podporne službe ter lokalne skupnosti službe pozorne, da se sanacija izvaja strokovno in na dolgi rok, da ne bi bile investicije izničene ob prvi naslednji ujmi.

Popoldne se je državni sekretar v Slovenj Gradcu udeležil skupnega programa v okviru terenskega vladnega obiska. Najprej je potekalo srečanje z župani, predstavniki gospodarstva in drugimi nosilci razvoja v regiji, ki so jih prizadele poplave in plazovi, na terenski seji pa zaseda Vlada RS.

Dodatne informacije – Ukrepi v pomoč kmetijstvu, gozdarstvu in akvakulturi

1. Kmetje, ki so oproščeni plačila prispevkov delodajalcev za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, in zaradi posledic poplav ne morejo opravljati dejavnosti ali jo opravljajo v bistveno zmanjšanem obsegu, so upravičeni do pomoči za samozaposlene.
2. Pomoč bo na voljo za odpravo posledic tistih neugodnih vremenskih razmer, ki jih je mogoče zavarovati in zanje pridobiti državno pomoč v obliki sofinanciranja zavarovalne premije za zavarovanje kmetijske proizvodnje in za tiste kmetijske pridelke, katerih proizvodnja je prizadeta 80 ali več odstotkov.
3. Pomoč bo po pravilih de minimis na voljo za tiste kmetijske pridelke na grafično enoto rabe kmetijskega gospodarstva (GERK), za katere iz ocene neposredne škodi sledi, da so 100-odstotno poškodovani, ter za vsa uničena ali drugače v celoti izgubljena proizvodna sredstva (trajne nasade in plemensko živino).
4. Za ekstremne vremenske dogodke med 1. januarjem in 1. septembrom 2023 velja izjema glede uveljavljanja višje sile in izjemnih okoliščin pri ukrepih kmetijske politike. O višji sili Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja ne bo izdajala posebne odločbe, pač pa bo o tem odločila v odločbi o dodelitvi sredstev.
5. Interventni zakon predvideva davčno razbremenitev kmetov zaradi poškodovanosti zemljišč v obliki znižanja katastrskega dohodka v višini 50 % za leto 2023. 
6. Kmetje, ki izpolnjujejo pogoje in so zaradi poplav in plazov utrpeli škodo na premoženju, ki ni namenjeno kmetijski proizvodnji, so upravičeni do enkratne solidarnostne pomoči v višini 668,21 evra. Rok za oddajo vloge je 3. november 2023.
7. Kmetje, ki so utrpeli škodo na premičninah (strojih in opremi), živalih, zalogah in čebeljih družinah so na Obrazcu 7 - Popis škode v primarni kmetijski proizvodnji zaradi poplav in plazov na širšem območju Republike Slovenije, v avgustu 2023 lahko oddali vlogo za oceno škode. Rok za oddajo obrazca je bil 21. september 2023. Vloge je potrebno še pregledati in vlagatelje pozvati na morebitne dopolnitve. Ocenjena škoda bo podlaga za pripravo programa odprave posledic škode v gospodarstvu, ki se nanaša na kmetijsko proizvodnjo. Kmetijska gospodarstva vključena v program bodo upravičena do izplačila odškodnine v višini do 50 % ocenjene škode.
8. Koncesionarji za izvajanje ribiškega upravljanja v celinskih vodah, ki imajo škodo zaradi poplav in plazov, bodo oproščeni plačila koncesijske dajatve v letu 2023 in prvega obroka v letu 2024.
9. Kmetijska podjetja in kmetje, ki zaposlujejo delavce, lahko uveljavljajo subvencioniranje čakanja na delo in subvencioniranje odsotnosti delavca zaradi višje sile, vendarle za delavce, s katerimi imajo sklenjeno pogodbo o zaposlitvi.
10. Obnova poškodovanih gozdnih cest bo vključena v program odprave posledic naravnih nesreč. Sredstva za odpravo posledic škode na stvareh, vključno z gozdnimi cestami, bodo prejele občine.
11. Zavezanci bodo oproščeni plačila pristojbine za vzdrževanje gozdnih cest v času njihovega zaprtja, zmanjšal se bo tudi katastrski dohodek od teh zemljišč. V davčno osnovo od katastrskega dohodka se na zahtevo zavezanca ne bo vštel katastrski dohodek od gozdnega zemljišča, ki ga zavezanec  obnovi oziroma pogozdi.
12. Kmetijski inštitut Slovenije je pripravil usmeritve za remediacijo poplavljenih tal in ravnanje z muljem na kmetijskih zemljiščih in vrtovih. Javna služba kmetijskega svetovanja je pripravila podrobna tehnološka navodila za kmetovalce na poplavnih območjih.