Generalna direktorica Direktorata za javno zdravje, Vesna Marinko, je v imenu ministrstva pozdravila navzoče s pohvalo in orisom delovanja preventive v Sloveniji: »Univerzalno dostopen nacionalni program, ki se že od leta 2002 izvaja v ambulantah družinske medicine, je bil nadgrajen z multidisciplinarnimi centri za krepitev zdravja, ki so usmerjeni tudi v skupnost in ki delujejo že skoraj v vseh zdravstvenih domovih po državi,« in sistem orisala z besedami: »Odraslim prebivalcem Slovenije je danes na voljo celovit program integrirane preventive kroničnih bolezni, katerega osnovni namen je zmanjšati zgodnjo umrljivost, obolevnost in invalidnost zaradi nekaterih najpogostejših kroničnih bolezni, odkrivati in obvladovati vedenjske, biološke in psihosocialne dejavnike tveganja za razvoj kroničnih bolezni, izboljšati duševno zdravje ter opolnomočiti ljudi pri skrbi za lastno zdravje in s tem izboljšati kakovost življenja«.

Nova zdravstvena spoznanja dokazujejo, da je zdrav življenjski slog, ki vključuje izogibanje znanim dejavnikov tveganja, uživanje uravnotežene prehrane, redno telesno dejavnost in dobro duševno zdravje, najboljša naložba za dolgo, zdravo in aktivno življenje. Na ta način lahko preprečujemo srčno žilne bolezni, rakave bolezni in tudi degenerativne bolezni živčevja, kot so demenca in Alzheimerjeva  bolezen.

»A kljub univerzalni dostopnosti programov vemo, da vsi prebivalci do njih ne dostopajo v enaki meri. Obstajajo skupine ljudi, ki so zaradi različnih dejavnikov, kot so npr. ekonomska ranljivost, starost, priseljenstvo in begunstvo ter drugih, bolj dovzetne za zdravstvene neenakosti in imajo slabše zdravstvene izide kot preostalo prebivalstvo,« je povedala Marinkova. Neenakosti v zdravju se pojavljajo, ko imajo skupine prebivalstva omejen dostop do zdravstvenih storitev, slabše življenjske pogoje in večje tveganje za razvoj bolezni. Nadaljevala je: »Prav tem skupinam ljudi mora integrirani program preventive kroničnih bolezni posvečati posebno pozornost. Zato je usmerjenost preventivnih programov v skupnost in povezovanje z lokalnimi deležniki, predvsem z nevladnimi organizacijami, nujna in nepogrešljiva«. 

Spremljanje epidemioloških podatkov o kroničnih boleznih nam omogoča boljše razumevanje njihovega širjenja in trendov ter »posledično prilagajanje izvajanja preventivnih programov in zdravstvenih politik glede na aktualne potrebe. Ministrstvo za zdravje podpira raziskave, ki bodo dale boljši uvid v odzivanje odraslih prebivalcev na preventivne javnozdravstvene programe in vzrokih za razlike v odzivnosti med različnimi skupinami prebivalstva,» je povedala Marinkova in poudarila pomembnost stalnega prilagajanja strategij preventive glede na nove raziskave in trende. »Na tem mestu bi omenila digitalizacijo in vseprisotno informatizacijo, ki mora biti organsko vgrajena v preventivne aktivnosti«.

Predstavila je tudi projekt ZaPIS (projekt za dvig zdravstvene pismenosti), ki se je zaključil letos. »Ta nam je dal uvid v stanje zdravstvene pismenosti v Sloveniji in orodja za njeno izboljšavo. Uvajanje zdravstvene pismenosti v sistem zdravstvenega varstva je namreč ključnega pomena za izboljšanje zdravstvenih izidov, boljšo komunikacijo med zdravstvenimi delavci in bolniki ter zmanjšanje tveganja za napake pri zdravljenju. Prepričana sem, da bodo rezultati tega projekta pomembno obogatili in dopolnili izvajanje preventivnih programov za odrasle«.

Vesna Marinko je omenila tudi načrte za naprej: »Na ministrstvu že načrtujemo tudi nove projekte, ki bodo dali izhodišča za nove prilagoditve in posodobitve preventivnih programov v prihodnjih letih,« nagovor pa zaključila z besedami: »Preprečiti, kar se preprečiti da, je naše skupno vodilo pri izvajanju preventivnih dejavnostih«  ter zbranim na konferenci zaželela še nadaljnje uspešno delo na področju preventive odraslih.