S temo Redka in dragocena znanja, spretnosti in veščine so se pridružili širši vseevropski temi Nesnovna kulturna dediščina (angleško Living heritage). Osredotočali se bodo na tiste kategorije dediščine, ki po Konvenciji o varovanju nesnovne kulturne dediščine vključujejo tradicionalne obrti in gospodarske veščine ter znanja in prakse o naravi in svetu.

Celodnevnega dogodka odprtja 33. DEKD in 11. TKD so se v imenu Ministrstva za kulturo udeležili državni sekretar Matevž Čelik Vidmar, generalna direktorica Direktorata za kulturno dediščino Špela Spanžel in svetovalec v kabinetu ministrice dr. Marko Sraka.

Državni sekretar Matevž Čelik Vidmar se je v svojem nagovoru zahvalil ekipi ZVKDS, županu občine Beltinci Marku Viragu in vsem prebivalcem Beltincev, ki letos gostijo prireditev.

"Beltinci so kraj, ki je že dolgo znan po svoji rodovitni zemlji. Vsa bogata kulturna dediščina, ki jo lahko občudujemo tu izhaja iz tega. In vsi ljudje, ki skrbite zanjo, ste danes v središču kulturnega dogajanja. Tu, pri vas se prepletajo pomembna tradicionalna znanja in in veščine, ki so zapisane v ljudeh. Danes se pomena teh znanj zavedamo bolj kot kdajkoli prej. Veščine, ki jih prenašate iz roda v rod, niso le ključnega pomena za oblikovanje edinstvene identitete Beltincev in za ohranjanje kulturne dediščine, temveč so izjemnega pomena za našo skupno prihodnost.

Prav Dnevi evropske kulturne dediščine in Teden kulturne dediščine nam omogočajo, da se posebej poglobimo v to izjemno dediščino, ki ni zgrajena le na trudu in trdem delu, temveč tudi na inteligenci in modrosti naših prednikov. V teh dneh bomo, ne le v Beltincih, temveč širom Evrope, lahko spoznavali zgodovino, umetnost, obrti in tradicije raznolikih krajev, tudi Beltincev, se povezali s preteklostjo in razmišljali o prihodnosti.

Letošnji dogodki imajo še poseben pomen, saj nas je nedavno pretresla serija izrednih vremenskih pojavov, ki so nas spomnili na nujnost ukrepanja, spreminjanja navad in prilagajanja podnebnim spremembam, ki jih vse bolj čutimo. Kulturna dediščina, kot jo vidimo danes v Beltincih, je tudi opomin na to, kako so naši predniki znali živeti v sozvočju z okoljem, kako so cenili naravne vire in kako so ustvarili trajnostne načine življenja. Urejenost krajine v sozvočju z naselji, navade in celoten prostor kot ga lahko opazujemo tu, je plod znanj, ki jih lahko danes uporabimo pri oblikovanju bolj trajnostne prihodnosti," je poudaril državni sekretar.