Slovenski veleposlanik v Avstriji Aleksander Geržina je od Dunaja do Innsbrucka spremljal veleposlanike Francije, Nemčije, Italije, Lihtenštajna in Švice ali njihove predstavnike ter posebnega predstavnika in koordinatorja za sosedsko politiko in zunanjepolitično razsežnost Podonavja Martina Eichtingerja (Avstrijsko zvezno ministrstvo za evropske in mednarodne zadeve, BMEIA).  Namen obiska je bil spoznati Alpsko konvencijo,  se seznaniti z delom regionalnega tirolskega parlamenta ter razpravljati o različnih vidikih čezmejnega sodelovanja na območju Alp.

Slovensko predsedovanje Alpski konvenciji 2023-2024, ki ga vodi mag. Emil Ferjančič z Ministrstva za naravne vire in prostor poteka pod geslom "Kakovost življenja v Alpah za vse". Osredotoča se na prihodnost alpskih skupnosti, hkrati pa pospešuje skupne ukrepe za varstvo alpske biotske raznovrstnosti in izobraževanje o podnebnih spremembah. Nedavne poplave, ki so prizadele Slovenijo in nekatere druge države na območju Alp, so ponovno potrdile, da so izzivi, s katerimi se soočajo Alpe, pogosto čezmejne narave in jih je mogoče najbolje reševati s sodelovanjem. Delovni obisk veleposlanikov na sedežu Alpske konvencije je po mnenju veleposlanika Geržine dokaz, da je treba v težkih časih, ki jih živimo, krepiti tudi diplomatski in zunanjepolitični dialog med alpskimi državami.

Sekretariat, ki ima podružnico tudi v Bolzanu v Italiji, je bil ustanovljen leta 2003 in bo letos praznoval 20. obletnico delovanja. V teh letih si je s svojo mednarodno ekipo prizadeval za ozaveščanje in podporo izvajanju Alpske konvencije.

 Moč Alpske konvencije je v tem, da je sposobna povezati različne ljudi in organizacije, ki delujejo prek meja in sektorjev. Ta obisk odraža pomen Alpske konvencije v mednarodnem sodelovanju in trajnostnem razvoju gora, je poudarila Alenka Smerkolj, generalna sekretarka Alpske konvencije.

V tirolskem parlamentu je veleposlanike sprejela njegova predsednica Sonja Ledl-Rossmann in poudarila, da je sodelovanje na ravni celotne Alpske regije ključnega pomena za Tirolsko, ki meji na tri druge alpske države. Ob tem je izrazila veselje, da je sedež Alpske konvencije, ki je model čezmejnega sodelovanja na območju Alp, prav v Avstriji.

 O Alpski konvenciji

Alpska konvencija je vodilna pri zagotavljanju trajnostnega življenja v Alpah in je bila ustanovljena kot instrument, ki omogoča čezmejno sodelovanje pri reševanju alpskih vprašanj. Avstrija, Francija, Nemčija, Italija, Lihtenštajn, Monako, Slovenija in Švica ter Evropska unija so Konvencijo podpisale leta 1991, da bi zaščitile Alpe in jih trajnostno razvijale.