Ključni vidiki Evropskega dneva ekološkega kmetovanja

• Trajnostna pridelava hrane – Ekološko kmetovanje postavlja trajnost v ospredje svojih praks. S poudarkom na varovanju okolja, biotske raznovrstnosti in zdravju tal prispeva k dolgoročni ohranitvi virov ter zagotavlja trajnostno oskrbo s hrano za prihodnje generacije.
• Ekološko kmetovanje zmanjšuje negativne vplive na okolje, saj spodbuja naravne metode nadzora škodljivcev in gnojenja.
• Ekološka živinoreja poudarja etično ravnanje z živalmi. Le-to vključuje zagotavljanje prostega gibanja, naravno svetlobo, boljše pogoje za rejo in manj stresa za živali, kar prispeva k boljši kakovosti življenja živali. Ekološka živinoreja prispeva k ohranjanju biotske raznovrstnosti in varovanju naravnih virov. Manj intenzivna reja in bolj naravni pogoji pa prispevajo k manjšim vplivom na okolje, vključno z manjšo porabo vode in energije ter manjšim izpustom toplogrednih plinov.
• Promocija lokalnih trgov in raznolikosti – Ekološko kmetovanje spodbuja razvoj lokalnih kmetijskih trgov, kar prispeva k ohranjanju lokalne kulture, zmanjšanju ogljičnega odtisa in spodbuja raznolikost kmetijskih pridelkov.
• Certifikacija in označevanje – Za vse ekološke proizvode je izdan certifikat, ki potrjuje da so bili pridelani v skladu z ekološkimi standardi. To pomaga potrošnikom, da prepoznajo ekološke izdelke in izberejo bolj trajnostne možnosti.
• Ekološki proizvodi postajajo vse bolj priljubljeni med potrošniki zaradi njihovih številnih koristi za okolje in zdravje ljudi, saj so pridelani in izdelani z minimalnim vplivom na okolje. Ekološki proizvodi so pridelani brez kemičnih pesticidov, umetnih gnojil in gensko spremenjenih organizmov. Za ekološke proizvode je značilno, da so praviloma bolj sveži in imajo večjo hranilno vrednost.
• Izboljšanje ozaveščenosti – Evropski dan ekološkega kmetovanja omogoča organizacijam, kmetom in nevladnim organizacijam priložnost, da izobražujejo javnost o prednostih in izzivih ekološkega kmetovanja ter spodbujajo potrošnike k podpori trajnostnih kmetijskih praks.

S tem dnevom se v EU spodbuja doseganje ciljev trajnostnega razvoja, zmanjšanje ogljičnega odtisa in zagotavljanju kakovostne hrane za vse. Skupaj z razvojem tehnologije in spremembami v potrošniških navadah je ekološko kmetovanje ključno za ustvarjanje bolj trajnostne prihodnosti za kmetijstvo in prehrano v EU.

Ekološko kmetijstvo v Strateškem načrtu skupne kmetijske politike 2023 - 2027

Za Slovenijo je povečanje obsega ekoloških površin ena od prioritet skupne kmetijske politike EU in tudi strateška usmeritev slovenske kmetijske politike v skladu z Resolucijo »Naša hrana, podeželje in naravni viri« in Akcijskim načrtom za ekološko kmetovanje do leta 2027, ki ga je leta 2021 sprejela Vlada. V Sloveniji povpraševanje po ekoloških živilih močno presega ponudbo. Zato je eden od glavnih ciljev povečanja števila ekoloških kmetij in obsega pridelave tudi z namenom povečanja ponudbe ekoloških živil.

Slovenija se z 11-odstotnim deležem ekoloških zemljišč po razvitosti ekološkega kmetijstva uvršča nad povprečje EU oziroma na deveto mesto med članicami EU in je na podobni ravni, kot so Slovaška, Španija, Danska in Grčija. Zastavili pa smo si ambiciozen cilj - da se do leta 2027 v ekološko kmetovanje vključi vsaj 18 odstotkov površin.

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) v novem Strateškem načrtu skupne kmetijske politike (SN SKP) ekološkemu kmetovanju neposredno namenja 93,5 milijona evrov. Dodatno pa ga spodbuja tudi preko drugih ukrepov.

• poseben javni razpis za investicije samo za ekološke pridelovalce in predelovalce,
• posebna podpora povezovanju ekološkim pridelovalcev in predelovalcev,
• še naprej se bo podpiralo vračilo stroškov kontrole za prvih 5 let,
• posebna podpora bo namenjena podpori mladim prevzemnikom, ki se ukvarjajo z eko kmetovanjem (20 odstotkov višja podpora za mlade kmete, ki so vključeni v eko kmetovanje),
• ponovno se uvaja intervencija Promocija kmetijskih pridelkov ali živil, kjer bo posebna pozornost dana tudi ekološkemu kmetovanju,
• podpirali bomo tako imenovane »eko regije« oziroma »Regijski pristop povezovanja lokalnih proizvodov s poudarkom na ekoloških proizvodih«,
• posebna podpora bo namenjena tudi prenosu znanja, izobraževanju, svetovanju in usposabljanju na področju ekološkega kmetovanja.

Ali ste vedeli, da…

je bilo v letu 2022 v ekološko kmetovanje v Sloveniji vključenih 3.786 kmetijskih gospodarstev (5,6 odstotka vseh kmetijskih gospodarstev v RS), ki so obdelovala približno 53.201,70 ha kmetijskih zemljišč v uporabi, kar je 3 odstotke več kot v letu 2021 (11 odstotkov vseh kmetijskih zemljišč v uporabi v Sloveniji). Od tega predstavlja 83 odstotkov površin trajno travinje, 9 odstotkov njive, 4 odstotke sadovnjaki, 2 odstotka vinogradi, 1 odstotek oljčniki in 1 odstotek vrtnine.

Na spletni strani Naša super hrana najdete dodatne informacije o ekološkem dnevu in ekoloških živilih

Na spletnih straneh Evropske komisije pa najdete več informacij o ekološkem kmetijstvu (v angleškem jeziku).