Vlada je s tem zakonom izpolnila eno ključnih koalicijskih zavez, namreč da se ustavi tiste prekrškovne postopke iz obdobja epidemije covid-19 in povrne globe, ki so bile plačane oziroma izterjane v teh postopkih, ki so bili v mandatu prejšnje vlade uvedeni na pravnih podlagah, za katere se je izkazalo, da so bile - predvsem zaradi kršitve načela zakonitosti - v neskladju z Ustavo.

Ključne številke

• od 7. marca 2020 do 30. maja 2022 je bilo uvedenih preko 62.000 prekrškovnih postopkov,
• skupen znesek izrečenih glob v teh postopkih znaša 5.754.540,63 evrov, vendar niso bile vse plačane v celoti (tako imenovano polovično plačilo glob),
• 30 % glob (v skupnem znesku 1.765.592,58 evrov) je že bilo prostovoljno plačanih ali izterjanih,
• v prisilni izterjavi je še 70 % izrečenih glob (v skupnem znesku 3.988.948,05 evrov),
• za povračilo glob po novem zakonu je predvidenih največ 5,7 milijona evrov, za stroške izplačil (nadgradnja IT sistemov, stroški kuvertiranja in vročanja in tako dalje) pa še približno 100.000 evrov.

Glavne rešitve zakona

• Katere postopke ustavlja zakon?

Z novim zakonom ustavljamo tekoče prekrškovne postopke, postopke v zvezi z opravljanjem dela v splošno korist, postopke v zvezi z izvrševanjem nadomestnega zapora, ter postopke prisilne izterjave globe in stroškov prekrškovnega postopka iz obdobja epidemije covid-19, ki so bili uvedeni na pravnih podlagah, za katere se je izkazalo, da so bile v neskladju z Ustavo.

• Katere globe bodo povrnjene?

Povrnjene bodo globe, stroški prekrškovnih postopkov in postopkov prisilne izterjave, ter odvzete premoženjske koristi, ki so bili plačani oz. izterjani v postopkih, ki so bili uvedeni na pravnih podlagah, za katere se je izkazalo, da so bile v neskladju z Ustavo (glej poglavje Prekrški, ki jih naslavlja zakon).

• Ali bodo podatki izbrisani iz prekrškovnih evidenc?

Podatki o prekrških, ki so zajeti v zakonu, bodo izbrisani iz evidenc prekrškovnega organa in evidence pravnomočnih odločb sodišč. V času od uveljavitve zakona do dejanskega izbrisa podatkov, se ti podatki ne bodo vključevali v potrdila iz prekrškovnih evidenc.   

• Kaj moram narediti, da uveljavim vračilo globe?

Upravičencem bodo informativni izračuni posredovani po uradni dolžnosti. Pristojni prekrškovni organ bo torej sam pripravil in upravičencu poslal informativni izračun o izplačilu globe in stroškov. Zoper informativni izračun bo imel upravičenec možnost ugovora, zoper odločbo o izplačilu pa je upravičencem zagotovljena tudi možnost upravne pritožbe na pristojno ministrstvo.

• Kdaj lahko pričakujem vračilo globe?

Zakon začne veljati trideseti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Ministrstvo za pravosodje ocenjuje, da bi pristojni prekrškovni organi lahko pričeli informativne izračune izdajati v začetku leta 2024.

• Ali se bodo vračali tudi stroški plačila UPN?

Upravičenci bodo pristojnim organom lahko (dodatno) priglasili le bančne stroške, ki so nastali v zvezi s prisilno izterjavo globe in stroškov postopka (ne pa na primer stroška plačila univerzalnega plačilnega naloga).

• Ali predlog zakona obravnava tudi primere odpovedi delovnih razmerij zaradi kršitve neustavnih predpisov?

Predlog zakona ne naslavlja odpravo škode posameznikom, ki jim je nastala zaradi odpovedi pogodb o zaposlitvah zaradi kršitev neustavnih in nezakonitih odlokov.

• Ali se bodo vračali stroški odvetnika?

Predlog zakona ne ureja vprašanja povrnitve stroškov odvetnika v postopku z zahtevo za sodno varstvo.  

• Bom zaradi povračila globe plačal več davka oziroma bo to vplivalo na primer na otroški dodatek?

Ne, zakon namreč določa izključitev prejetih sredstev iz dohodkov (sredstva se ne bodo upoštevala pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, prav tako se od izplačanih sredstev ne bo plačevala dohodnina).

Prekrški, ki jih naslavlja zakon

Novi zakon celovito ureja vprašanje ustavitve postopkov in  izplačila zneska glob, stroškov prekrškovnega postopka, postopka prisilne izterjave in odvzete premoženjske koristi v zvezi s prekrški, storjenimi v obdobju od 7. marca 2020 do 30. maja 2022, in sicer izključno za naslednje prekrške: 

1. iz 10. točke prvega odstavka 54. člena Zakona o nalezljivih boleznih (ZNB), ki se glasi: »Z globo od 10.000 do 100.000 tolarjev se kaznuje za prekršek fizična oseba in z globo od 100.000 do 10.000.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba, če opravlja promet posameznih vrst blaga in izdelkov v nasprotju s  točko prvega odstavka 39. člena ZNB (omeji ali prepove promet posameznih vrst blaga in izdelkov)«,
   
   
2. iz 14. točke prvega odstavka 57. člena ZNB, ki se glasi: »Z globo od 10.000 do 100.000 tolarjev se kaznuje za prekršek posameznik, če ravna v nasprotju s prvim odstavkom 39. člena ZNB (kadar z ukrepi, določenimi s tem zakonom, ni mogoče preprečiti, da se v Republiko Slovenijo zanesejo in v njej razširijo določene nalezljive bolezni, lahko minister, pristojen za zdravje, odredi tudi naslednje ukrepe: določi pogoje za potovanja v državo, v kateri obstaja možnost okužbe z nevarno nalezljivo boleznijo in za prihod iz teh držav; 2.prepove oziroma omeji gibanje prebivalstva na okuženih ali neposredno ogroženih območjih; 3.prepove zbiranje ljudi po šolah, kinodvoranah, javnih lokalih in drugih javnih mestih, dokler ne preneha nevarnost širjenja nalezljive bolezni; 4.omeji ali prepove promet posameznih vrst blaga in izdelkov)«,
   
   
3. iz tretjega odstavka 57. člena ZNB, ki se glasi: »Če je v primeru prekrška iz 14. točke prvega odstavka tega člena, za katerega se kaznuje posameznik, ki organizira zbiranje ljudi v nasprotju s predpisom, s katerim je določen ukrep prepovedi oziroma omejevanja zbiranja ljudi na javnem kraju na podlagi 3. točke prvega odstavka 39. člena tega zakona, narava prekrška posebno huda zaradi povzročitve nevarnosti za zdravje večjega števila ljudi v času, ko je zbiranje ljudi prepovedano zaradi nevarnosti širjenja nalezljive bolezni, se posameznik kaznuje z globo od 1.200 do 12.000 eurov«,
   
   
4. iz 48. člena Zakona o interventnih ukrepih za pripravo na drugi val covid-19, ki se glasi: »Z globo 2.000 evrov se kaznuje posameznik, ki ne zapusti Republike Slovenije na za izstop določenem mejnem prehodu ali ne zapusti Republike Slovenije najpozneje v 12 urah po vstopu v Republiko Slovenijo (drugi odstavek 34. člena)«,
   
   
5. iz 18. člena Zakona o začasnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic covid-19, ki se glasi: »Ne glede na 10. točko prvega odstavka 54. člena ZNB se z globo od 4.000 do 100.000 evrov kaznuje za prekršek pravna oseba, če ravna v nasprotju s 1., 2,. 3. ali 4. točko prvega odstavka 39. člena ZNB«.
   

Zakon vključuje tudi prekrške, storjene v obdobju od 7. marca 2020 do 30. maja 2022, kot posledico kršitev ukrepov za preprečevanje širjenja nalezljive bolezni covid-19:
 

1. iz 3. točke prvega odstavka 37. člena Zakona o javnih zbiranjih (ZJZ), ki se glasi: »Z globo od 700 do 4.000 evrov se kaznuje za prekršek organizator, ki izvede shod oziroma prireditev, ki je bila z odločbo pristojnega organa prepovedana (20. člen).«,
   
   
2. iz 4. točke prvega odstavka 38. člena ZJZ, ki se glasi: »Z globo od 250 do 1.500 evrov se kaznuje za prekršek organizator, ki izvede shod oziroma prireditev, ne da bi jo poprej prijavil (11. člen) oziroma si za izvedbo pridobil dovoljenje (13. člen).«,
   
   
3. iz 1. točke prvega odstavka 39. člena ZJZ, ki se glasi: »Z globo od 150 do 300 evrov se kaznuje za prekršek organizator, ki krši rok iz prvega odstavka 11. člena tega zakona, ali prijave shoda oziroma prireditve ne poda v skladu z določbo 14. člena tega zakona.«

Zakon pa ne določa:

• povrnitve glob za tako imenovane »sekundarne« (povezane) prekrške kot so npr. prekrški s področja varstva javnega reda in miru, prekrške s področja cestnega prometa in podobno;
• povrnitve glob za prekrške z elementi nasilja;
• plačila zamudnih obresti;
• odmere odškodnine;
• povrnitve stroškov zastopanja v prekrškovnem postopku.