V četrtek, 14. septembra, je v Nemškem muzeju romantike (nemško Deutsches Romantik Museum) v Frankfurtu potekalo slavnostno odprtje razstave France Prešeren in slovenska romantika (nemško France Prešeren und die slowenische Romantik), ki je del spremljevalnega programa Frankfurtskega knjižnega sejma, na katerem je letos častna gostja Slovenija. Razstava bo na ogled do 25. novembra 2023.

Razstava je nastala v sodelovanju z Ministrstvom za kulturo, Nemškim muzejem romantike, Narodno in univerzitetno knjižnico (NUK), Univerzo v Ljubljani in SKICA Berlin, kurirala pa sta jo prof. dr. Urška Perenič in ddr. Igor Grdina. Projekt ne osvetljuje le življenja in dela največjega slovenskega pesnika, temveč poudarja tudi pomen ljudskega pesništva v tem obdobju in predstavlja vplive drugih evropskih književnosti na razvoj slovenske. NUK je pri projektu sodeloval tudi z Radiotelevizijo Slovenija (RTV Slovenija), ki je pripravila tonski zapisi Prešernove poezije in je obiskovalcem dostopna je preko qr kode. Direktorica SKICA Berlina Saša Šavel Burkart, pobudnica razstave, je v svojem nagovoru poudarila: »Razstava, ki jo odpiramo nocoj je prva tovrstna predstavitev obdobja slovenske romantike v Nemčiji v tako pomembni instituciji, specializirani za obdobje romantike. Na zahodu je slovensko obdobje romantike sive lisa na zemljevidu tega pomembnega obdobja, ki je bil pravzaprav vseevropski fenomen.«

Na dobro obiskanem odprtju je zbrane v imenu Ministrstva za kulturo nagovorila generalna direktorica Direktorata za ustvarjalnost Barbara Koželj Podlogar. V nagovoru je med drugim povedala: »Da je Slovenija častna gostja frankfurtskega knjižnega sejma, je pomembno priznanje slovenski literaturi in kulturi na mednarodnem prizorišču. Častna gostja na frankfurtskem knjižnem sejmu je odlična priložnost, da država predstavi svoje literarne in kulturne dosežke, promovira svoje pisatelje in založnike ter prispeva svojo ustvarjalnost ter dosežke v skupni evropski prostor. To je tudi priložnost za izmenjave  in številna sodelovanja. Taka priložnost je tudi razstava, ki jo odpiramo danes v Nemškem muzeju romantike, ki bo, ne le, osvetlila pomen in delo največjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna, temveč bo dogajanje slovenske romantike postavila v širši evropski okvir. Pomembno je razumeti, kako se je slovenska romantika medsebojno prepletala s takrat sodobnimi evropskimi vplivi. Iz širšega vidika pa je vpliv romantike zagotovo močan tudi v sodobni kulturi in družbi. Še naprej namreč oblikuje različne vidike našega sodobnega sveta: od okoljske ozaveščenosti, svobode in pravic posameznika do človekovih pravic.«

V petek, 15. septembra je sledilo odprtje razstave Alma Maksimilijana Karlin – pisateljica (nemško Alma Maximiliana Karlin – Schriftstellerin), in sicer na Katoliški akademiji Rabanus Maurus - Haus am Dom (nemško Katholische Akademie Rabanus Maurus). Razstava je nastala v sodelovanju z Ministrstvom za kulturo, Pokrajinskim muzejem Celje, Etnografskim muzejem Slovenije (SEM) in Muzejem novejše zgodovine Celje. Razstavo so kurirali Marija Počivavšek, Stane Rozman in dr. Tanja Roženbergar.

Razstava izpostavlja literarno pot Alme M. Karlin in njeno prepletenost v času in prostoru. Naslov povzema naziv na originalni Almini vizitki, s katero se je Alma predstavljala in odraža njen osrednji življenjski cilj – pisanje. Razstava gradi na izpostavljenih citatih iz njenih knjižnih del, s katerimi preizprašuje vedno aktualna vprašanja o pozicijah moči, vlogi tradicij, vprašanju spolov in družbenih neenakosti.

Razstavno vsebino povezujejo sodobne umetniško-literarne refleksije: povečave ilustracij in izbor originalov slikarke Huiqin Wang, ki jih je umetnica izrisala za slikanico Mala Alma na veliki poti (avtorja Huiqin Wang, Milan Dekleva, založba Mladinska knjiga Založba, 2020) in dopolnila za projekt kratkega animiranega filma Alma, neuklonljiva ženska (režija: Huiqin Wang, Andrej Kamnik, 2022) ter kopije stripovske biografije Svetovljanka iz province (nemško Weltbürgerin aus der Provinz) avtorjev Marijana Pušavca in Jakoba Klemenčiča (Bahoe Books 2020).

V imenu Ministrstva za kulturo je zbrane nagovorila generalna direktorica Direktorata za ustvarjalnost Barbara Koželj Podlogar. V svojem nagovoru je med drugim povedala, da so bile v Alminem času (rojena v Celju leta 1889) njej podobne ženske redke. »Kljub temu, da so obdobje že zaznamovala ženska osvobajanja in pridobitve nekaterih pravic. Alma M. Karlin se je od drugih velikih popotnikov s konca 19. stoletja nekoliko razlikovala. Potovala in preživljala se je namreč sama, brez kakršnih koli denarnih pomoči, mecenov. Zato nam njena zgodba toliko bolj govori o močni volji, drznosti, pogumu in odprtosti do sveta.  Vse to se odraža in prepleta v njenem literarnem delu,« je poudarila generalna direktorica.

V okviru razstave se bo 22. oktobra ob 11.00 odvil pogovor dr. Amalije Maček z Jakobom Klemenčičičem soavtorjem stripa Weltbürgerin aus der Provinz in Jernejo Jezernik avtorico knjige Alma M. Karlin – s fantovsko pričesko in pisalnim strojem okrog sveta (nemško Alma M. Karlin – Mit Bubikopf und Schreibmaschine um die Welt). 

V nedeljo, 17. septembra, so v  Muzeju komunikacij v Frankfurtu (nemško Museum für Kommunikation Frankfurt) odprli razstavo »Halo! Kje si?« Mobi zgodbe iz Slovenije in Nemčije (nemško »Hallo! Wer da?« Slowenische und deutsche Handygeschichten), ki ga je v sodelovanju z Ministrstvom za kulturo pripravil Tehniški muzej Slovenije (dislocirana enota Muzej pošte in telekomunikacij).

Otvoritve razstave se je udeležil soprog predsednice Republike Slovenije dr. Aleš  Musar, ki je goste tudi nagovoril.

Razstava “Halo! Kje si?” je nastala ob 30. obletnici začetka mobilne telefonije v Sloveniji, ki je sovpadal tudi s slovensko osamosvojitvijo. Razstavo so za gostovanje prilagodili tako, da osvetljuje povezave med Slovenijo in Nemčijo ter izpostavlja tako podobnosti kot razlike v razvoju mobilne tehnologije, varovanju tovrstne (tehniške) dediščine ter družbenih vidikih uporabe mobilne telefonije. Del razstave je namenjen aktualnim temam, od zelo pereče problematike odpadnih telefonov in njihovega recikliranja, do področja družbene odgovornosti. Ena od odmevnejših akcij je nastala v sodelovanju podjetja Mobitel z Društvom za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije, ko so predplačniške mobilne pakete poimenovali po ogroženih pticah, dolgoletno partnerstvo in skupne aktivnosti pa so pomembno vplivali na pomen varstva ptic in ohranjanja narave v najširši slovenski javnosti.

Generalna direktorica Direktorata za ustvarjalnost je v imenu Ministrstva za kulturo povedala, da bosta povezovanje in sodelovanje v prihodnosti lahko naša zaveza in odgovornost. »Da bomo znali ločiti prave novice od nepravih, da bomo znali ostati družba medsebojnih pristnih odnosov, da bomo znali organizirati čas, ki bo namenjen tudi branju knjig,« je še poudarila generalna direktorica.

Na razstavi lahko obiskovalci sodelujejo v skupni razpravi in delijo svojo zgodbo, ki se navezuje na mobilni telefon. 

21. oktobra 2023 bo v Muzeju komunikacij v Frankfurtu potekala tudi literarna predstavitev slovenskih avtorjev.