Ministrstvo bo na osnovi razprave pripravilo končni predlog akcijskega načrta in ga posredovalo v obravnavo na Vlado in v Državni zbor, ob tem pa želi opraviti tudi javno razpravo. Minister Han je svet seznanil tudi z odzivom in ukrepi Vlade za gospodarstvo po avgustovskih poplavah.

»Z vizijo in akcijskim načrtom želimo sprožiti javno razpravo, da se dogovorimo o tem, kaj hočemo doseči. S tem želimo mobilizirati gospodarstvo, politiko in družbo, da dosežemo spremembe. Brez stabilnega, modernega gospodarstva, ki generira visoko dodano vrednost, ne bomo mogli obdržati vseh socialnih ugodnosti za naše državljane,« je na zasedanju dejal minister za gospodarstvo, turizem in šport Matjaž Han.

Člani sveta so pozdravili pripravo tovrstnega načrta, način priprave, ki vključuje tako analizo prednosti in slabosti Slovenije kot tudi predlagano smer vizije in področij ukrepanja. Ob tem so podali predloge izboljšav v smeri konkretizacije ciljev, osredotočenosti na določene strateške sektorje in realne možnosti preboja. Med drugim so izpostavili tudi nujnost medresorskega pristopa celotne vlade in celostne politične podpore pri izvedbi načrta.

Akcijski načrt določa, da bi se Slovenija glede na trenutne trende in interne zmogljivosti države, morala pozicionirati kot vodilno evropsko središče za raziskave in razvoj za napredne tehnologije. Glavni cilj je omogočiti in spodbuditi slovenska podjetja, da postanejo vodilni inovatorji naprednih tehnologij, da Slovenija postane privlačen prostor za raziskovalno razvojne dejavnosti domačih in tujih mednarodnih inovativnih podjetij. Za to bi bilo potrebno povečati vlaganja v raziskave in razvoj s sedanjih 1,5 odstotka na 3,5 odstotka bruto domačega proizvoda do leta 2030. V načrtu so predvidena štiri področja delovanja, s katerimi bi podprli razvoj tako obstoječih kot novih industrij. Poudarek bi bil na:

i) internacionalizaciji, dekarbonizaciji in digitalizaciji obstoječih industrij,

ii) izgradnji učinkovitega startup ekosistema,

iii) privabljanja najbolj inovativnih podjetij v Slovenijo ter

iv) ustvarjanja ugodnih pogojev za inovacije.

Ministrstvo v predlogu načrta tudi predvideva pet kratkoročnih ukrepov, ki bi jih lahko izvedli v roku do enega leta. Predvideni so ustanovitev sklada za zeleno in digitalno preobrazbo obstoječih panog, podpora tehnološki nadgradnji obstoječih slovenskih podjetij, razvoj sklada tveganega kapitala tehnoloških inovacij, boljši pogoji za delitev dobička zaposlenih in programe delniških opcij ter sredstva za preoblikovanje raziskav v komercialne namene in tako oživili inovativne rešitve.

Z uresničitvijo predvidenih ukrepov in projektov v načrtu ministrstvo predvideva možnost več kot podvojitve ustvarjene dodane vrednosti na zaposlenega na 100.000 evrov do 2030.  

V pripravi akcijskega načrta so bili analizirani globalni makro trendi, ki oblikujejo ekonomsko politiko, ter na drugi strani značilnosti in področja, v katerih ima Slovenija v bližnji prihodnosti potencial. Produktivnost v Sloveniji in dodana vrednost na zaposlenega zaostajata za povprečjem EU. Slovenija v zadnjem desetletju tudi ni zadostno vlagala v raziskave in razvoj. Kljub temu pa ima Slovenija zmogljivosti v proizvodnji izdelkov visoke vrednosti in že dokazano zgodovino razvoja vrhunskih in inovativnih rešitev. Uvršča se na 23. mesto na indeksu človekovega razvoja in ima velik delež visoko izobraženih ljudi. Slovenija mora izkoristiti svoje prednosti in dostopnost do obsežnih skladov EU. Z jasno opredeljeno vizijo in konkretnimi projekti želi ministrstvo izboljšati konkurenčnost Slovenije in izničiti zaostanek za tehnološko razvitimi državami EU.

Konkurenčnost slovenskega gospodarstva v 2023

Slovenija je na lestvici svetovne konkurenčnosti švicarskega inštituta za razvoj menedžmenta (angleško Institute for Management Development – IMD) za leto 2023 zasedla 42. mesto med 64. državami, kar je štiri mesta slabše kot lani. Letne spremembe v uvrstitvi do šest mest so sicer na lestvicah konkurenčnosti pričakovane in običajne – Slovenija je nihala tudi v preteklih letih. Za štiri mesta ali več sta letos nazadovali tudi dve izmed naših najpomembnejših partneric Avstrija in Hrvaška. Nemčija in Madžarska pa celo za sedem mest.  

Na konkurenčnost regij, držav in podjetij je vplival preplet geopolitičnih tveganj, izgube tradicionalnih trgov in preskrbovalnih verig s surovinami in energenti ter visoka inflacija v Vzhodni Evropi. Slovensko gospodarstvo je namreč tesno vpeto v globalno dogajanje. Spremembe in pretresi na globalnem nivoju v zelo kratkem času vplivajo na mednarodno trgovino, finančne tokove, razvoj in prenos tehnologij in nenazadnje tudi na pretok delovne sile med državami.

1. julija 2023 je Odbor Državnega zbora obravnaval padec Slovenije na lestvici konkurenčnosti švicarskega inštituta IMD. Odbor je pozval ministrstvo k pripravi akcijskega načrta za izboljšanje primerjalnih prednosti slovenskega gospodarstva.