»Zavzemamo se tako za izpolnitev zavez na evropski ravni kot tudi za uresničevanje vizije, ki smo jo zapisali v strategijo Digitalna Slovenija 2030, da nameravamo z digitalno preobrazbo vseh segmentov družbe izboljšati kakovost življenja prebivalcev na trajnosten, zelen in zaupanja vreden način. Zavedamo pa se tudi, da na področju digitalne preobrazbe obstajajo številni izzivi, ki vplivajo na celovitost digitalne preobrazbe Slovenije,« je v uvodnem nagovoru povedala ministrica dr. Emilija Stojmenova Duh. 

Nacionalne strateške časovne načrte pripravljajo vse države članice Evropske unije z namenom uresničevanja Programa politike "Pot v digitalno desetletje". Slovenski osnutek v sedmih poglavjih predstavlja 13 evropskih digitalnih ciljev s štirih področij: digitalne kompetence, digitalna infrastruktura, digitalna preobrazba gospodarstva in digitalne javne storitve. Poleg tega pa so v osnutku zapisane tudi politike, ukrepi in dejavnosti v Sloveniji, ki prispevajo k uresničevanju digitalnih ciljev za naslednje desetletje. 

Osnutek Nacionalnega strateškega časovnega načrta so s strani Ministrstva za digitalno preobrazbo predstavili dr. Til Rozman, vršilec dolžnosti generalnega direktorja Direktorata za digitalno družbo, Mojca Štruc, vodja Sektorja za digitalno vključenost, Mojca Jarc, vodja sektorja za elektronske komunikacije, mag. Špela Kern, vodja sektorja za pospeševanje digitalne preobrazbe, Tadej Gabrijel, namestnik generalne direktorice direktorata za razvoj digitalnih rešitev in podatkovno ekonomijo ter Marina Furlan iz Sektorja za digitalno vključenost. 

S področja digitalnih kompetenc smo si na državni ravni zastavili tri cilje, da bomo do leta 2030 imeli 80 odstotkov ljudi z osnovnimi digitalnimi kompetencami, da bo med vsemi zaposlenimi 10 odstotkov strokovnjakov informacijsko-komunikacijskih tehnologij (IKT) in da bo med njimi 25 odstotkov žensk. 

S področja digitalne infrastrukture smo si na državni ravni zadali, da bodo do leta 2030 vsi končni uporabniki na fiksni lokaciji pokriti z gigabitnim omrežjem do  mrežne priključne točke in da so vsa poseljena območja pokrita z brezžičnim omrežjem visoke hitrosti naslednje generacije z zmogljivostjo vsaj enakovredno 5G, v skladu z načelom tehnološke nevtralnosti. Prizadevali si bomo prispevati k evropskim ciljem, da bo proizvodnja najsodobnejših polprevodnikov v Uniji predstavljala vsaj 20 odstotkov svetovne proizvodnje, da bo uvedenih vsaj 10 000 izredno varnih in podnebno  nevtralnih robnih vozlišč v Uniji in da bo imela Unija do leta 2025 svoj prvi računalnik s kvantnim pospeševanjem, ki ji bo omogočil, da bo do leta 2030 v vrhu kvantnih zmogljivosti. 

S področja digitalne preobrazbe gospodarstva smo si na državni ravni zastavili cilj, da bo do leta 2030 75 odstotkov podjetij uporabljalo umetno inteligenco, velepodatke in računalništvo v oblaku, da bomo v povezavi z inovatorji povečali njihovo širitev in financiranje in da bo več kot 90 odstotkov malih in srednje velikih podjetji doseglo vsaj osnovno stopnjo digitalne intenzivnosti. 

S področja digitalnih javnih storitev pa smo si na državni ravni zadali, da bodo do 2030 na spletu zagotovljene ključne javne storitve za državljane in podjetja, da bo 100 odstotkov državljanov imelo spletni dostop do zdravstvene dokumentacije in da bo 80 odstotkov državljanov imelo dostop do elektronske identifikacije. 

Vabimo vas, da vaše predloge ali dopolnitve k osnutku Nacionalnega strateškega časovnega načrta za digitalno desetletje posredujete do vključno 19. septembra 2023 na naš elektronski naslov gp.mdp@gov.si.