Poročilo Zavoda za gozdove Slovenije o stanju in oceni škode v gozdovih zaradi prenamnožitve podlubnikov v letu 2023

Vlada je potrdila Poročilo o stanju in oceni škode v gozdovih zaradi prenamnožitve podlubnikov v letu 2023.

Zavod za gozdove Slovenije (ZGS) je na podlagi evidenc izdanih odločb o poseku v obdobju 1. januarja 2023 do 21. junija 2023 ugotovil, da je potrebno zaradi napada podlubnikov ter snegolomov in vetrolomov posekati 430.178 m³ dreves, kar presega mejo, ki je določena kot stanje prenamnožitve populacije podlubnikov. Predhodna ocena škode, ki je izračunana v skladu s Pravilnikom o podrobnejših merilih za ocenjevanje škode v gozdovih znaša 6,6 milijona evrov. Pri izračunu je upoštevano, da je škoda zaradi prenamnožitve podlubnikov, močnih vetrov in snega nastala v starejših razvojnih fazah gozda, okrog dobe zrelosti ter da se je čisti donos zmanjšal le zaradi nižjih prihodkov od prodaje razvrednotenega lesa, ki je ocenjen v povprečju 20 evrov/m³ zaradi napada podlubnikov in 5 evrov/m³ zaradi snega in vetra. S strani podlubnikov je bilo največ napadenih dreves na gozdnogospodarskih območjih Kranj, Ljubljana, Tolmin, Bled, Kočevje in Slovenj Gradec. Največ poškodb, večinoma posamičnih dreves je bilo zaradi snega poškodovanih na gozdnogospodarskih območjih Slovenj Gradec, Maribor in Novo mesto, zaradi vetra pa na Gozdnogospodarskem območju Kranj.

Sanacija poškodovanega gozda na večji površini se načrtuje z načrtom sanacije, ki mora med drugim vsebovati tudi oceno stroškov za izvedbo sanacije, ki se financirajo oziroma  sofinancirajo iz proračuna. Načrt sanacije se bo torej izvajal skladno z zagotovljenimi sredstvi v okviru finančnega načrta MKGP oziroma skladno z razrezom odhodkov, ki ga Vlada določi ob vsakokratni pripravi proračuna.

Poročilo varuha odnosov v verigi preskrbe s hrano za leto 2022

Vlada se je seznanila s Poročilom varuha odnosov v verigi preskrbe s hrano za leto 2022.

Varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano spremlja ravnanja deležnikov v verigi preskrbe s hrano, objavlja primere dobrih poslovnih praks na svoji spletni strani in o tem obvešča javnost. Pri tem mora delovati v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo osebnih podatkov in varovanje poslovnih skrivnosti. V skladu z zakonodajo je pri svojem delu neodvisen in samostojen, materialna in finančna sredstva za njegovo delovanje pa zagotavlja ministrstvo, pristojno za kmetijstvo.

Področja delovanja varuha za leto 2022:

• prireja in proizvodnja mesa in mesnih izdelkov,
• pridelava in predelava sadja in zelenjave,
• prireja in predelava mleka,
• proizvodnja drugih živil,
• komuniciranje z deležniki in javnostjo.

Poglavitne ugotovitve varuha odnosov v verigi preskrbe s hrano za leto 2022:

• še vedno je opazno različno razumevanje deležnikov nedovoljenih ravnanj po zakonu za isto nedovoljeno ravnanje,
• epidemija covida-19 je še v letu 2022 vplivala tudi na verigo preskrbe s hrano,
• veriga preskrbe s hrano v kriznih razmerah ne deluje,
• najšibkejši členi v verigi so dobavitelji – pridelovalci,
• inflacija je v letu 2022 vplivala tudi na odnose v verigi preskrbe s hrano.

Priporočila varuha iz poročila 2022 na podlagi raziskave o tržnih močeh deležnikov v verigi preskrbe s hrano:

• Potrošniki v raziskavi opažajo, da so se cene slovenskih živil v obdobju inflacije zvišale. V verigi preskrbe s hrano deležniki tudi v obdobju inflacije še vedno delujejo posamično, ne kot veriga, kar se na koncu pozna v dražjih živilih za potrošnika. Veriga preskrbe s hrano naj deluje tako, da so vsa tveganja enakomerno porazdeljena po verigi. Vzpostavljeni naj bodo pošteni in pregledni odnosi. K preprečevanju zvišanja cen živil pripomorejo neposredni nakupi, predvsem pri pridelovalcih, na razmere vpliva tudi samooskrba.
• Vsi deležniki v verigi preskrbe s hrano, z izjemo trgovine, ugotavljajo, da je najšibkejši člen v verigi tudi v obdobju inflacije pridelovalec, najmočnejši pa trgovina. Deležniki opažajo, da se je ravnovesje v verigi v letu 2022, v obdobju inflacije, poslabšalo. Poslabšal se je tudi njihov pogajalski položaj. Na ravni pridelovalcev je treba dejavnosti usmerjati v dobro povezovanja. Pri tem predlagam večji pomen predvsem zadružnega sistema in pa politiko države, ki bo spodbudna za povezovanje pridelovalcev.
• Nedovoljena ravnanja po oceni večine deležnikov ostajajo v podobnem obsegu tudi med inflacijo. Nekoliko manjši obseg zaznava manjšina pridelovalcev in predelovalcev, rahlo večji obseg pa manjšina zadrug in javnih zavodov. Deležniki naj imajo med seboj pregledne poslovne odnose, poveča naj se stopnja zaupanja, zagotavljata pričakovana in dogovorjena kakovost ter spoštovanje vseh dogovorov (tako dolgoročnih, dogovorjenih s pogodbami, kot kratkoročnih, povezanih s konkretnimi rokovno dogovorjenimi dobavami). Sankcije naj bodo sorazmerne glede na obseg poslovanja (tako količinskega kot finančnega).