Skoči do osrednje vsebine

Obravnava Stališča Republike Slovenije do Akta o kibernetski solidarnosti

V Državnem zboru Republike Slovenije bo 12. septembra 2023 na dvanajsti redni seji Odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo potekala obravnava stališča Republike Slovenije do Akta Evropske unije o kibernetski solidarnosti.

Akt Evropske unije o kibernetski solidarnosti bo okrepil solidarnost na ravni Unije za boljše odkrivanje pomembnih ali velikih kibernetskih incidentov, pripravo in odzivanje nanje, in sicer z vzpostavitvijo evropskega ščita za kibernetsko varnost in celovitega mehanizma za izredne kibernetske razmere.

Komisija za hitro in učinkovito odkrivanje večjih kibernetskih groženj predlaga vzpostavitev evropskega kibernetskega ščita, vseevropske infrastrukture, ki jo sestavljajo nacionalni in čezmejni centri za varnostne operacije po vsej EU. To so subjekti, katerih naloga je odkrivanje kibernetskih groženj in ukrepanje v zvezi z njimi. Uporabljali bodo najnovejšo tehnologijo, kot sta umetna inteligenca in napredna podatkovna analitika, za odkrivanje in pravočasno izmenjavo opozoril o kibernetskih grožnjah in čezmejnih incidentih. Organi in ustrezni subjekti pa se bodo lahko učinkoviteje in uspešneje odzvali na večje incidente. Ti centri bi lahko začeli delovati v začetku leta 2024.

V pripravljalni fazi evropskega kibernetskega ščita je Komisija aprila 2023 v okviru programa Digitalna Evropa izbrala tri konzorcije čezmejnih centrov za varnostne operacije, ki združujejo javne organe iz 17 držav članic in Islandije. Akt Evropske unije o kibernetski solidarnosti vključuje tudi oblikovanje mehanizma za izredne kibernetske razmere, da bi povečali pripravljenost in okrepili zmogljivosti za odzivanje na incidente v Evropski uniji. Akt bo podpiral ukrepe za pripravljenost, vključno s testnimi subjekti v visoko kritičnih sektorjih (zdravstveno varstvo, promet, energija itd.) za morebitne ranljivosti, na podlagi skupnih scenarijev tveganja in metodologij; vzpostavitev nove rezerve Evropske unije za kibernetsko varnost, ki jo sestavljajo storitve zaupanja vrednih ponudnikov, s katerimi bo vnaprej sklenjena pogodba in bodo zato na zahtevo države članice ali institucij, organov in agencij Unije v pripravljenosti na posredovanje v primeru pomembnega ali velikega kibernetskega incidenta; zagotavljanje finančne podpore za medsebojno pomoč, pri čemer bi država članica lahko ponudila podporo drugi državi članici.

Poleg tega predlagana uredba vzpostavlja mehanizem za pregled kibernetskih incidentov, da bi se okrepila odpornost Unije, in sicer s pregledovanjem in ocenjevanjem pomembnih ali velikih kibernetskih incidentov po njihovem nastanku, na podlagi pridobljenih izkušenj in po potrebi z izdajo priporočil za izboljšanje stališča Unije na področju kibernetske varnosti. Skupni proračun za vse ukrepe v okviru akta EU o kibernetski solidarnosti znaša 1,1 milijarde evrov, od katere bo približno dve tretjini financirala Evropska unija prek programa Digitalna Evropa.