Nagovor predsednika vlade dr. Roberta Goloba (velja govorjena beseda):

Spoštovani predsednik Evropskega sveta Charles Michel, spoštovani visoki gostje, gospe in gospodje. Dobrodošli na Blejskem strateškem forumu. Dobrodošli v Sloveniji.

Ta mesec, natančneje 3. avgusta, so Slovenijo prizadele najhujše poplave, kar smo jih kdaj koli zabeležili. V le nekaj urah je deset tisoč ljudi izgubilo svoj dom. Družine so izgubile vse, ne le materialne dragocenosti.

Uspeli smo zagotoviti pomoč EU in pomoč, ki so jo prostovoljno ponudile sosednje države. Pridružil se je tudi NATO. Vsi so razumeli položaj ter poslali svoje inženirske ekipe in težko mehanizacijo. Še vedno so tu in pomagajo našim ljudem obnoviti svoje skupnosti. Rad bi izrazil hvaležnost vsem vam. Vsem, ki ste že pomagali, tistim, ki ste že darovali, in drugim, ki morda še boste v naslednjih urah. S to solidarnostjo kažemo, da mednarodno sodelovanje res izboljša svet. Menim, da je to sporočilo, ki ga ne smemo nikoli pozabiti – ne samo v težkih časih, saj nikoli ne vemo, kdaj se bomo znašli v težavah. In kakor je dejal Peter Grk, v Evropi včasih ali večinoma živimo pod vtisom, da se slabe stvari tukaj ne dogajajo. Dogajajo se nekje daleč, daleč na tujem. No, nič več. Izredne vremenske razmere, ki nas pestijo, so seveda lokalni pojav. Vendar se dogajajo zaradi svetovnih sprememb. Podnebnim spremembam res nihče od nas ne more uteči. Tu so. Dogajajo se. Njihov vpliv lahko vidimo tako rekoč vsako leto. Težko, morda celo nemogoče, jih je napovedati. Edino, kar se da napovedati glede podnebnih sprememb, je, da se same ne bodo izboljšale. To je sporočilo, ki ga ne smemo nikoli pozabiti. Težko je, saj na papirju – še posebej, če pozabimo na zanikovalce, pa jih bom kar izključil, saj sem prepričan, da tu med nami ni zanikovalcev – torej, na papirju je vse jasno. Moramo se le lotiti zelenega prehoda. Moramo le zagotoviti, da bo delovanje pravično za nerazvite države, in vse se bo uredilo. Na žalost menim, da smo že zamudili priložnost za preprosto rešitev. Morda je bilo tako, preprosto, pred 30 leti. Danes nič več. Zdaj živimo v svetu, v katerem moramo sprejeti tudi posledice. Ni torej dovolj, da očistimo svoje vire energije. Ni dovolj, da preidemo na električne avtomobile, ni dovolj, da jemo manj mesa ali ga sploh ne jemo. Vse to bomo morali storiti v naslednjih letih. Spremeniti bomo morali svoje vzorce porabe, svoje potrošniško vedenje, vse bomo morali spremeniti. A še vedno ne bo dovolj, zlasti ne za naše otroke. In za svoje otroke smo dolžni storiti vse to. Moramo pa vzpostaviti tudi mehanizme za prilagajanje na katastrofe, kot je ta, ki je prizadela Slovenijo pred tremi tedni, ker takšne ujme se bodo dogajale. S tem se lahko spopademo le na mednarodni ravni. Noben narod, še posebej ne majhen narod, se ne more s tem spopasti sam. Tudi veliki narodi tega ne morejo rešiti sami. To je sporočilo, ki ga bomo zagotovo dali na mizo ob svojem članstvu v Varnostnem svetu ZN. Podnebno agendo želimo postaviti na prvo mesto. To bo naša glavna agenda. In eden od razlogov, zakaj menim, da nam lahko uspe, ni katastrofa, s katero smo se soočili pred tremi tedni, saj sem prepričan, da smo zaradi tega, ker prihajamo iz zelo majhne države, ki nima določenih posebnih lastnih interesov, zelo pošten posrednik. Če le hočemo, in če smo dovolj pogumni, da prevzamemo to vlogo. In da, zdaj vam lahko povem, da smo dovolj pogumni. To je razlog, zakaj smo se odločili za kandidaturo. Želimo biti pošten posrednik. Želimo biti iskreni in morda obravnavati vprašanja, ki jih večji narodi zaradi svojih nacionalnih interesov nekako zanemarjajo. No, mi nimamo takšnih interesov. Zato smo idealni za reševanje najtežjih vprašanj. In na drugem mestu naše agende je zagotovo vprašanje, kako zagotoviti mir v Ukrajini. Morda je zdaj to skorajda nemogoče, vendar bomo vse svoje znanje, ves svoj čas vložili v ta cilj ne glede na to, ali nam bo uspelo ali ne. Nihče ne ve. Toda, ali bomo poskusili? Da, poskusili bomo, saj je to najbolj skupna, najpomembnejša zdajšnja tema za pogajanja v Združenih narodih. In pogajalska miza Združenih narodov je edino mesto, kjer se ta vojna lahko konča. Storili bomo vse, kar je v naši moči, da se to zgodi.

Na koncu naj povem, da sem zelo vesel, da ste vsi vi, moji dragi kolegi z Zahodnega Balkana, tukaj. Vesel sem, da ste prišli. Nihče ne manjka. Že samo to je velik uspeh. Vendar se zaradi sporočila, ki ga želim podati, zadeva ne konča pri tem, in prepričan sem, da bo Charles to storil na še veliko bolj konkreten način. Sporočilo, ki ga želim podati, je, da se pobuda spreminja zaradi ruske agresije nad Ukrajino. Stališče držav članic Evropske unije glede širitve Evropske unije je dobilo povsem novo perspektivo. Stvari se spreminjajo zelo hitro. Prepričan sem, da v naslednjih dvanajstih mesecih širitveni proces ne bo dobil le zagona, ampak tudi nove perspektive. Vse vas pozivam, da ne zaostanete v tem procesu. Vse vas pozivam, da še naprej vztrajate pri reformah, vendar se morate zavedati tudi, kaj se dogaja v zvezi s spremembami v sami Evropski uniji. Vsi se zavedamo, da bomo morali reformirati svoje procese znotraj Evropske unije. In kot sem dejal: ali se bodo te reforme zgodile v naslednjih dvanajstih mesecih ali pa se ne bodo zgodile še zelo dolgo. To je priložnost, ki je ne smemo prezreti. Slovenija bo še naprej močno podpirala vaš sprejem. In Slovenija bo še naprej delala vse tisto, kar je treba tudi v okviru Evropskega sveta, pa tudi v dialogu s Komisijo, da bi vam omogočila, da postanete član naše evropske družine, da bi vas umestili tja, kamor spadate. Menim, da je to zadnje sporočilo, ki sem ga želel posredovati.

Kot sem dejal, nobenega od teh izzivov, ki sem jih obravnaval, ne bo lahko uresničiti. Nobenega. Trdo bomo morali delati. Porabili bomo ogromno denarja, zlasti za pomoč ob poplavah in za obnovo. Potrebovali bomo veliko časa, vendar moramo najti pogum ter modrost. In to bomo storili, da bi pokazali, da zmoremo, da lahko zgradimo boljši svet. Svet, ki temelji na solidarnosti. Hvala.