Konvencija o mednarodnem sodelovanju pri preiskavah in pregonu genocida, hudodelstev zoper človečnost, vojnih hudodelstev in drugih mednarodnih hudodelstev, poimenovana tudi kot Ljubljansko - haaška konvencija, odpravlja pravne praznine na področju mednarodnega sodelovanja, mednarodne pravne pomoči in izročitev, ki so v preteklosti ovirale učinkovito preiskovanje in pregon mednarodnih zločinov, ki neizbežno presega meje in kapacitete ene same države.

»Zato si moramo prizadevati za čim širši, po možnosti univerzalni pristop h konvenciji, kar bi poslalo močno sporočilo političnim in vojaškim voditeljem, da se ne bodo mogli izogniti odgovornosti za najhujše zločine«, je na panelu poudarila ministrica dr. Švarc Pipan. Slovenija bo pri tem kot ena od držav pobudnic MLA konvencije odigrala proaktivno vlogo, tudi kot nestalna članica Varnostnega sveta OZN.

Ministrica je poudarila, da pomeni sprejem MLA konvencije tudi sporočilo solidarnosti z žrtvami in skupnostmi, ki so jih prizadeli oboroženi konflikti, vojni zločini ali druge oblike sistematičnega nasilja.

Panelisti so izpostavili še pomen nacionalnih in mednarodnih sodišč ter civilne družbe kot tudi medijev pri pregonu hudodelstvu, kot tudi pri promociji čim širšega pristopa držav k MLA konvenciji,  ki bo za podpis odprta naslednje leto v Haagu.