Rdeča nit panela je bila dostopnost in pravična porazdelitev digitalnih tehnologij. Panelisti so izmenično predstavili, kaj oni, oziroma njihove organizacije in sektorji, delajo na področju vključujoče digitalne preobrazbe za vse. Na koncu so se vsi strinjali, da je ključ do uspešne digitalne preobrazbe v sodelovanju med javnim in zasebnim sektorjem, civilno družbo ter z različnimi organizacijami. 

»Tehnologija je nevtralna za vse, zato morajo biti tudi ljudje, ki ustvarjajo nove tehnologije, čimbolj raznoliki, saj le tako lahko zagotovimo enakopravno in vključujočo digitalno preobrazbo,« je poudarila ministrica dr. Emilija Stojmenova Duh. Izpostavila je tudi, da prevelika regulacija novih tehnologij ni rešitev, tudi zato, ker se zakoni in regulacije sprejemajo prepočasi in jih tehnologije vedno znova prehitijo. Zato je bolj kot regulacija, pomembno da imamo globalne standarde in družbene dogovore o tem, da moramo pri razvoju tehnologije upoštevati koncepte, kot so “human-rights by design” in “ethics by design”. Poleg tega moramo posvečati pozornost izobraževanjem in digitalnemu opismenjevanju družbe. Na ministrstvu smo v ta namen v letošnjem letu razpisali tri vrste izobraževanj in usposabljanj: za mlade, za odrasle in za ženske s področja informacijsko-komunikacijskih tehnologij (IKT). Usposabljanja se bodo začela izvajati septembra. 

Ana Carrero, namestnica vodje enote za poklicno izobraževanje in usposabljanje pri Evropski komisiji, je kot primer dobre prakse Evropske komisije predstavila oblike pomoči, ki jih s področja digitalnega opismenjevanja in povečanja IKT strokovnjakov ponujajo državam. Rektor Univerze v Novi Gorici, prof. dr. Boštjan Golob, je kot primer dobre prakse povezovanja digitalne preobrazbe z različnimi področji izobraževanja, izpostavil projekt SMASH, v katerega je vključenih več kot 50 podoktorskih raziskovalk in raziskovalcev z različnih področij. Dr. Tawfik Jelassi, pomočnik generalnega direktorja za komuniciranje in informiranje pri Organizaciji Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (angleško United Nations Educational, Scientific and Cultural Organization – UNESCO), je izpostavil lani sprejeto iniciativo za regulator socialnih omrežjih, brez da bi ta ovirala svobodo govora, a je dodal, da vse države, ki so vključene v UNESCO, niso enako dovzetne do tovrstnih regulacij. Medeja Lončar, direktorica Siemens Slovenija, je izpostavila, da se tudi v gospodarstvu vsakodnevno srečujejo z novimi tehnologijami, da pa opažajo pomanjkanje digitalnega znanja med splošno populacijo in potrebo po tovrstnih izobraževanjih. Dr. Cosmas Luckyson Zavazava, direktor Urada za razvoj telekomunikacij pri Mednarodni telekomunikacijski zvezi, pa je ponovno poudaril, da je digitalna preobrazba namenjena vsem državam sveta ter, da se pri njih zavzemajo za digitalne tehnologije, ki bodo dostopne vsem. Ob koncu panela so se vsi sodelujoči strinjali, da bo digitalna preobrazba najbolj učinkovita in uspešna s kontinuiranim sodelovanjem vseh deležnikov. 

Ministrica dr. Stojmenova Duh se je danes kot gostja udeležila tudi dveh drugih panelov. Prvi panel z naslovom »Na znanju temelječa družba in poklici prihodnosti v turizmu« je organizirala Slovenska turistična organizacija. Ministrica je z Marie Audren, generalno direktorico organizacije HOTREC,  govorila o digitalni preobrazbi turizma. Na drugem panelu, z naslovom »Vloga novih tehnologij in čezatlantskega partnerstva za konkurenčnost in gospodarsko rast Evropske unije«, so poleg ministrice sodelovali tudi Marko Grobelnik, raziskovalec pri Mednarodnem raziskovalnem centru za umetno inteligenco pod okriljem Unesca (angleško International Research Centre on Artificial Intelligence under the auspices of UNESCO – IRCAI), Jamie Harpootlian, veleposlanica Združenih držav Amerike, in Igor Zgrabljić, odgovoren za vladne zadeve in javno politiko pri podjetju Google. Na panelu so sodelujoči govori o umetni inteligenci, nevarnostih, ki jih lahko predstavlja, in regulaciji te nove tehnologije.