Rdeča nit srečanja je bila digitalni prehod Zahodnega Balkana. Udeleženci so predstavili primere dobrih praks s področja koncepta najprej digitalno in dosežke ter izzive držav Zahodnega Balkana v skladu z metodologijo Indeksa digitalnega gospodarstva in družbe (angleško Digital Economy and Society Index – DESI). Velik pomen smo namenili tudi povezovanju in sodelovanju med državami Zahodnega Balkana.

»Digitalne tehnologije ponujajo velik potencial za premagovanje globalnih izzivov. V Sloveniji smo digitalno preobrazbo začeli že pred desetletji. Prvi portal e-uprave je bil vzpostavljen pred 20. leti. Zakonodaja o elektronskem podpisu in prvo izdano kvalificirano digitalno potrdilo sta bila uvedena pred 20 leti. Vladno zasebno komunikacijsko omrežje in skupni podatkovni center sta stara več kot 25 let. Imamo tudi več kot 40 let izkušenj z raziskovalnimi in izobraževalnimi dejavnostmi na področju umetne inteligence,« je v uvodnem nagovoru povedala ministrica za digitalno preobrazbo dr. Emilija Stojmenova Duh. V nadaljevanju je izpostavila krovno strategijo Digitalna Slovenija 2030, Strategijo digitalnih javnih storitev 2030 ter da na ministrstvu menimo, da je dostop do interneta človekova pravica. V ta namen stremimo k »gigabitni povezljivosti v vseh slovenskih gospodinjstvih in neprekinjeni pokritosti s 5G, zmanjšanju digitalnega razkoraka s pomočjo digitalnih kompetenc in orodij, izboljšanju digitalne ponudbe in uporabe digitalnih javnih storitev ter vzpostavitvi enotne digitalne identitete uporabnikov, spodbujanju razvoja pametnih mest in lokalnih skupnosti ter povečanju zaupanja državljanov v varno digitalno okolje, spoštljivi komunikaciji in jasnemu razumevanju digitalizacije,« je še dodala ministrica. Nekaj besed je namenila tudi digitalni agendi Evropske unije za Zahodni Balkan: »V regiji je bil že dosežen pomemben napredek, vendar izzivi ostajajo. Le s skupnimi močmi lahko dosežemo vse svoje cilje in ambicije«.

V prvem delu ministrskega srečanja, osredotočenem na koncept najprej digitalno, so predstavniki držav Zahodnega Balkana predstavili svoje primere dobrih praks na področju digitalizacije. Slovenske dosežke in primere dobrih praks so predstavili slovenski javni uslužbenci iz štirih različnih sektorjev. Sodelavec ministrstva za digitalno preobrazbo Aleš Pelan je predstavil elektronsko osebno izkaznico in digitalno potrdilo, o pomembnosti digitalnega opismenjevanja pa Mojca Štruc. Z ministrstva za zdravje je  portal zVem predstavil Jernej Huber, Finančna uprava RS je v sodelovanju z MDP predstavila portal eDavki (Mateja Prijatelj Kolčarš) in eSodstvo (Gregor Strojin).

V drugem delu ministrskega srečanja, osredotočenega na DESI indeks, so si ministrice, ministri in drugi visoki predstavniki izmenjevali prakse po metodologiji, ki meri napredek na štirih ključnih področjih:

• povezljivost - Slovenija se je v indeksu DESI za lani uvrstila na 11. mesto, naš cilj do leta 2030 je gigabitna povezljivost vseh gospodinjstev na podeželju in v mestih ter 100-odstotna pokritost vseh naseljenih območij z omrežjem 5G;
• človeški kapital - Zakon o spodbujanju digitalne vključenosti: zagotavljanje potrebne računalniške opreme, pridobivanje znanja in vlivanje zaupanja posameznikom, da digitalna preobrazba prinaša številne priložnosti za izboljšanje kakovosti življenja;
• vključevanje digitalnih tehnologij v poslovnem sektorju - soočamo se z več  izzivi: pomanjkanjem naložb v raziskave in razvoj ter pomanjkanjem ustreznega znanja in osebja, omejen delež visokotehnoloških podjetij, pomanjkanje strokovnjakov za digitalno preobrazbo ter nizka stopnja uporabe umetne inteligence, velepodatkov in storitev v oblaku v podjetjih;
• digitalne javne storitve - tri strateške prioritete za leto 2030: 100 odstotkov ključnih javnih storitev bo zagotovljenih na spletu in dostopnih vsem uporabnikom, vsaj 80 odstotkov ključnih javnih storitev se bo izvajalo tudi digitalno,  vsaj 80 odstotkov uporabnikov javnih storitev bo uporabljalo svojo digitalno identiteto.

»Slovenija se je v zadnjih letih izboljšala v različnih razsežnostih indeksa DESI. Razmeroma dobro smo se odrezali na področju povezljivosti in vključevanja digitalne tehnologije, vendar je še veliko prostora za izboljšave na področju človeškega kapitala in digitalnih storitev,« je Slovenijo v regijo umestila ministrica dr. Stojmenova Duh.

Glede na zadnje poročilo DESI indeksa je Hrvaška najbolj napredovala na področju interneta in digitalnih javnih storitev. Hrvaška podjetja pa so se izkazal pri izkoriščanju možnosti, ki jih ponujajo družbena omrežja, velepodatki in spletna prodaja, je izpostavil hrvaški minister za pravosodje in javno upravo dr. Ivan Malenica. Nevila Repishti, direktorica portala e-Albanija iz Nacionalne agencije za informacijsko družbo, ki je v drugem delu srečanja nadomestila albansko ministrico za standarde in storitve Milvo Ekonomi, je kot enega glavnih dosežkov izpostavila, da imajo 95 odstotkov storitev že dostopnih prek spleta. Minister za komunikacije in promet Bosne in Hercegovine Edin Forto je kot primer dobre prakse izpostavil, da 20 odstotkov malih in srednje velikih podjetij posluje digitalno. Dragiša Janjušević, državni sekretar na ministrstvu za javno upravo Črne Gore je izpostavil, da se njihova država lahko pohvali s tem, da na področju pokritosti z zelo visoko zmogljivostjo dosega najvišji rezultat v regiji Zahodnega Balkana, prav tako kot tudi na področju vključevanja digitalne tehnologije. Na Kosovu imajo že danes 99 odstotno pokritost z mobilnim internetom, je poudaril Getoar Mjeku, namestnik kosovske ministrice za gospodarstvo. dr. Azir Aliu, minister za informacijsko družbo in upravo Severne Makedonije je kot primer dobre prakse izpostavil, da je število strokovnjakinj za informacijsko komunikacijske tehnologije (IKT) med vsemi zaposlenimi nad povprečjem Zahodnega Balkana in EU. Dr. Mihailo Jovanović, srbski minister za informacije in telekomunikacije pa je povedal, da je Srbija trenutno ekonomsko najbolje pripravljena za posredovanje podatkov za vseh 37 indikatorjev DESI indeksa v primerjavi z ostalimi evropskimi državami.