Ministrica Irena Šinko je dan na sejmu začela s klepetom ob kavi z naključnimi obiskovalci. Dobrote so pripravili učenci Biotehniškega izobraževalnega centra (BIC) Ljubljana in Biotehniška šola Maribor. Sledil je veterinarski posvet, ki ga je organizirala Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR). Glavne teme posveta so bile Pravilnik o statusu črede proste goveje virusne diareje, letni pregledi kmetijskih gospodarstev, Uredba o poročanju prodaje in uporabe protimikrobnih zdravil ter identifikacija in registracija prašičev. Posveta se je udeležila tudi ministrica Irena Šinko, ki je v svojem govoru izpostavila, da se pojavljajo novi izzivi na področju zdravja in dobrobiti živali. Kot enega največjih je izpostavila afriško prašičjo kugo: »Slovenija je zaenkrat še vedno država, prosta afriške prašičje kuge, vendar se z boleznijo pri divjih oziroma domačih prašičih danes sooča več evropskih, predvsem sosednjih držav. Pri preprečevanju vnosa in širjenja bolezni je poglavitnega pomena dobro sodelovanje rejcev, lovcev, različnih pristojnih služb in ministrstev ter dosledno upoštevanje biovarstvenih ukrepov.« Zbrane je nagovorila tudi vršilka dolžnosti direktorice UVHVVR dr. Vida Znoj, ki se je dotaknila tudi področja dobrobiti živali, ki se trenutno sooča s številnimi izzivi.

V nadaljevanju se je ministrica Šinko srečala s kandidati za nagrado Inovativnega mladega kmeta ter se udeležila predstavitve projekta promocije skupne kmetijske politike »Zdravje v naših rokah«. Organizatorjem projekta, televiziji TV Idea, se je zahvalila za vodenje projekta ter izpostavila pomen lokalno pridelane hrane v Sloveniji: »V Sloveniji pridelujemo zelo kakovostno lokalno pridelano hrano. Pomembno je, da le to pripeljemo v javne zavode in tako spodbujamo slovensko kmetijstvo.«

Današnji dan je bil namenjen tudi govedorejcem. Ministrica Šinko se je udeležila podelitve priznanj najboljšim v tej panogi. V svojem nagovoru je poudarila, da je bil sektor v zadnjem obdobju podvržen številnim spremembam: »Govedorejski sektor se je zelo dobro prestrukturiral. Z manjšim številom govedi še vedno dosegamo iste količine mesa ali mleka kot v preteklosti, kar je zelo spodbudno. Poleg tega smo na tem področju tudi samooskrbni. Podnebne spremembe prinašajo nove izzive na katere se bomo morali prilagoditi.« Poudarila je tudi, pomen upoštevanja biovarnostnih ukrepov za preprečevanje vnosa bolezni v hleve. V nadaljevanju se je udeležila tudi Zelenjadarskega posveta. Izpostavila je, da ima zelenjadarstvo v Sloveniji možnost nadaljnjega razvoja.

Popoldne se je ministrica udeležila podelitve priznanj mednarodnih ocenjevanj sadnih sokov, brezalkoholnih pijač in embalirane vode, mleka in mlečnih izdelkov ter mesa in mesnih izdelkov. Ministrica je poudarila, da je stabilna pridelava varne, kakovostne, raznolike in cenovno dostopne hrane eden izmed glavnih ciljev kmetijske politike v Sloveniji. Izpostavila je tudi pomen ocenjevanja izdelkov: »Medalje potrjujejo vrhunsko kakovost vaših izdelkov in so med potrošniki prepoznaven sinonim za kvaliteto in odlično tržno orodje za označevanje in oglaševanje živil. Vsi nagrajenci ste del pomembnega procesa, ki dviguje raven kakovosti in postavlja nove standarde.«

Na razstavnem prostoru ministrstva je danes potekala tudi okrogla miza z naslovom »Kako izkoristiti priložnost ekološkega kmetovanja?«. Udeležili so se je, generalna direktorica Direktorata za kmetijstvo Maša Žagar, Dr. Martina Bavec iz Fakultete za kmetijstvo in Biosistemske vede v Mariboru, Aleš Fišter, predsednik Zveze društev ekoloških kmetov Slovenije, Anton Jagodic, vodja Sektorja za kmetijsko svetovanje in koordinator izvajanja javne službe kmetijskega svetovanja pri Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije in (KGZS) ter Marko Slavič, Vila Natura d.o.o. in predsednik Sveta za ekološko kmetovanje. Direktorica Žagar je poudarila: »Ekološko kmetijstvo je pravi odziv na izzive s katerimi se trenutno sooča kmetijstvo. Prizadevati si moramo, da ekološko kmetijstvo iz 11 odstotkov površin dvignemo na 18 odstotkov. Ustvariti moramo okolje, ki bi kmete pripeljalo do tega, da se še bolj vključujejo v ekološko kmetovanje.« Okrogla miza je pokazala na nujnost celovitega ukrepanja in sistemskih podpor ter rešitev, ki bodo privlačne za kmete. To bi pripeljalo do večje ponudbe slovenskih proizvodov po katerih bi lahko posegali tudi potrošniki.

Ministrstvo je danes organiziralo tudi strokovni posvet na temo blaženja podnebnih sprememb v kmetijstvu. Udeležila se ga je tudi generalna direktorica Maša Žagar. Posvet se je osredotočil na izzive in možno ukrepanje v kmetijstvu s čimer bo tudi le to prispevalo k zmanjševanju emisij toplogrednih plinov. Strokovni prispevki s tega posveta in videoposnetek bodo v kratkem dostopni na spletnih straneh Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in Mreže za podeželje. Pomembno je znanje, vlaganje v razvoj in zaveza družbe, da prepozna kmetijstvo kot del rešitve. Na sejmu je bil predstavljen tudi akcijski načrt za manj izgub hrane in odpadne hrane v verigi preskrbe s hrano.

Jutrišnji dan bo namenjen Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije (KGZS), konjerejcem, turističnim kmetijam, sadjarjem ter vinogradnikom in vinarjem. Ministrstvo bo v sodelovanju z UVHVVR organiziralo posvet o zlati trsni rumenici ter o možnostih namakanja kmetijskih površin. Na razstavnem prostoru ministrstva bo potekala tudi okrogla miza na temo označevanja živil iz shem kakovostih na jedilnikih.