Minister Felda je zbranim predstavil aktualne in prihajajoče spremembe oziroma izboljšave na področju vzgoje in izobraževanje, uvodoma pa osredotočil tudi na izzive, s katerimi so se nekateri vzgojno-izobraževalni zavodi soočili po letošnjih neurjih in poplavah.  »Najprej bi se želel zahvaliti vsem zaposlenim v vzgojno-izobraževalnih zavodih, ki so pomagali s svojim delom, donacijami ali pa so intervencijskim službam odstopili prostore šol in vrtcev,« je poudaril minister in še enkrat zagotovil, da se bo šolsko leto v vseh šolah pričelo 1. septembra, prilagoditve v posameznih zavodih pa se bodo izvajale v obliki nekajdnevnih dejavnosti na prostem oziroma začasni izvedbi pouka ali varstva otrok v nadomestnih prostorih po dogovoru z občinami.

Pri novostih in izboljšavah področja vzgoje in izobraževanja v Sloveniji je minister glede na dogajanje v preteklem šolskem letu še posebej izpostavil stalno skrb za zagotavljanje varnega in spodbudnega učnega okolja, ob tem pa tudi krepitev bralne pismenosti in nenazadnje digitalnih kompetenc vseh, ki so vključeni v sistem vzgoje in izobraževanja.

Posodobitve normativov na vseh nivojih izobraževanja

Na področju predšolske vzgoje je minister izpostavil spremembe in dopolnitve Pravilnika o normativih za opravljanje dejavnosti predšolske vzgoje, ki v veljavo stopijo že prvega septembra. Ta med drugim določa nove strokovne delavce za delo z otroki s posebnimi potrebami in sicer vzgojitelja predšolskih otrok za zgodnjo obravnavo, vzgojitelja za komunikacijo v znakovnem jeziku oziroma delo z gluhoslepimi, omogoča oblikovanje oddelka za otroke z avtizmom, opredeljuje strokovno izobrazbo delavcev v kuhinji, pa tudi spremenjen normativ za svetovalnega delavca v vrtcu, ki pa bo vstopil v veljavo 1. septembra 2024.

Normativ za dodatnega svetovalnega delavca se spreminja na vseh ravneh izobraževanja, tudi v osnovni šoli, kjer pa se medtem prav tako pripravlja postopno zniževanje normativov za pomočnike ravnateljev. Poleg tega se bo postopoma sistematiziralo ure novih interesnih dejavnosti. Minister je povedal, da je pripravi še drugi paket predvidenih sprememb normativov.

Normativi in standardi so bili posodobljeni tudi za osnovne šole s prilagojenim programom in zavode za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami, predvsem z namenom, da bo delo z otroki nekoliko lažje. Ministrstvo je uredilo tudi področje spremljevalcev, saj bodo po novem lahko sistemizirani tudi začasni spremljevalci v osnovnih in srednjih šolah, če šole te pomoči ne morejo zagotavljati z že zaposlenimi. Na Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje sicer deluje tudi delovna skupina, ki pripravlja izhodišča za prenovo zakona o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami.  

Sprememba normativov se uveljavlja tudi na področju glasbenih šol, kjer so zagotovljena dodatna finančna sredstva za povečanje vpisnih mest, prav tako pa so rezervirana tudi sredstva za prihodnjo širitev glasbenih oddelkov.

Več vpisnih mest za srednješolce

Na področju srednješolskega izobraževanja je se je minister dotaknil omejitve vpisa pri nastanitvi v dijaških domovih, kar sicer odraža zaupanje v delo in kvaliteto dijaških domov. V prihodnjih letih bodo poiskali ustrezne rešitve, da bi do nastanitve lahko prišlo več dijakov.

Vpis v srednje šole se je za prihajajoče šolsko leto povečal in tako je ministrstvo poleg prvotno razpisanega obsega razpisanih mest, ki je bil objavljen januarja letos, za vpis novincev v srednje šole skupaj s šolami v maju naknadno zagotovil še dodatna mesta v obsegu 550 prostih mest. Poleg tega je ministrstvo pri nekaterih izobraževalnih programih soglašalo s predlogi šol, da v okviru obstoječega obsega razpisanih oddelkov sprejmejo več prijavljenih kandidatov, kot je razpisanih mest za novince. Za letošnje devetošolce je bilo tako skupno zagotovoljenih skoraj 4.500 mest več, kot je bilo vpisne generacije.

Dodatna športna ponudba

Šole spodbujamo, da v svoje vsakdanje delo vnesejo čim več gibanja, prek uresničevanja različnih možnosti, ki jih sistem že omogoča, na primer vsakodnevno izvajanje gibalnih (rekreativnih) odmorov, izvajanje minut za zdravje ter izvajanje pouka na prostem, ko je to mogoče.

Na voljo pa so tudi konkretnejše spodbude. Aprila letos smo namreč objavili Javni razpis za sofinanciranje oddelkov z dodatno športno ponudbo v osnovnih šolah za šolsko leto 2023/2024 v višini 1 milijona evrov. Zanimanje osnovnih šol za dodatno ponudbo športnih dejavnosti v prvem triletju je bilo zelo veliko in je presegalo razpoložljiva sredstva, zato je ministrstvo sledilo namenu, da se vsaj nekaj dodatne športne ponudbe zagotovi v čim večjem številu šol.

Spodbude za razvoj kadrov v vzgoji in izobraževanju

Ministrstvo še naprej izvaja ukrepe za reševanje problematike pomanjkanja učiteljev. Ukrepi, s katerimi bi naslavljali pomanjkanje pedagoških delavcev v slovenskih vzgojno-izobraževalnih zavodih, je tako ena od osrednjih prioritet na voljo pa so tudi že ukrepi, s katerimi se spodbuja mlade, da se odločajo za vzgojiteljski ali učiteljski poklic.

V razpisu za štipendiranje študija v pedagoških študijskih programih je ministrstvo v primerjavi z lanskim letom število štipendij podvojili - na voljo je 100 štipendij.

Ministrstvo prav tako nadaljuje z dodeljevanjem finančne pomoči za študij v študijskih programih za izpopolnjevanje, ki zagotavlja alternativno pot do učiteljskega poklica ali širitev poklicne kvalifikacije že obstoječih kadrov v šolstvu. Za te programe ministrstvo vsako leto zagotavlja sofinanciranje strokovnim delavcem. Za študijsko leto 2022/23 smo število dodeljenih študijskih pomoči še povečali in to obliko pomoči tako trenutno prejema 303 posameznikov.

Ob tem se začenja projekt za posodobitev Pedagoških študijskih programov, sofinanciran s sredstvi Načrta za okrevanje in odpornost, ki ga bo izvajal konzorcij Univerze v Ljubljani, Univerze v Mariboru in Univerze na Primorskem. Namen projekta je opremiti bodoče strokovne delavce v vzgoji in izobraževanju s kompetencami, pomembnimi za soočanje z aktualnimi izzivi in izzivi prihodnosti za krepitev odpornosti izobraževalnega sistema, s poudarkom na digitalnih kompetencah in kompetencah za trajnostni razvoj.

V iztekajočem šolskem letu smo pristopili tudi k posodobitvi izobrazbenih pogojev strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju, junija letos pa je bila sprejeta še sprememba Zakona o financiranju vzgoje in izobraževanja. Sprememba omogoča, da se za primere, ko ni ustreznih kandidatov, na mestih strokovnih delavcev v izobraževanju zaposli kandidate brez izpolnjevanja vseh pogojev, za določen čas dveh oz. treh let. Novela prav tako omogoča, da se v primeru izpolnitve vseh pogojev znotraj omenjene dobe dveh oz. treh let z zaposlenim sklene pogodba za nedoločen čas brez javne objave.

Ob vsem tem se odvija še prenova sistema plač v javnem sektorju, sindikalna pogajanja in usklajevanje plač vseh zaposlenih v vzgoji in izobraževanju.

Razvojne aktivnosti

Poleg konkretnih ukrepov in rešitev se na ministrstvu ves čas odvijajo tudi daljnosežne razvojne aktivnosti, med katerimi je minister izpostavil denimo kurikularno prenovo, sistemsko reformo za opolnomočenje na področju digitalnih kompetenc, modernizacijo srednjega poklicnega in strokovnega izobraževanja ter seveda priprava strategije oziroma nacionalnega programa vzgoje in izobraževanja do leta 2033.

Preteklo šolsko leto je zaznamovala tudi obravnava pojava nasilja v šolah , še posebej v luči tragičnih dogodkov v Srbiji. Ministrstvo s svojimi partnerji, vključno z Zavodom za šolstvo, ves čas izvaja dejavnosti za podporo ustvarjanju varnega in spodbudnega učnega okolja za otroke, učence, dijake in zaposlene v vzgojno izobraževalnih zavodih. 

Glede na letošnje, nekoliko slabše rezultate bralne pismenosti med četrtošolci (PIRLS 2021), bomo namenili veliko pozornosti krepitvi te kompetence. Trenutno je v pripravi Akcijski načrt, ki ga pripravlja medresorski Nacionalni svet za bralno pismenost. Ta združuje ukrepe, s katerimi bomo udejanjali cilje nacionalne strategije skozi različne programe in učne načrte.  Minister je sicer poudaril, da je potrebna stalna skrb za bralno pismenost, pri čemer se moramo zavedati, da se razvoj bralne pismenosti ne dotika samo tistih strokovnih delavcev, ki poučujejo slovenski jezik, ampak vseh strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju, nenazadnje pa tudi domačega okolja.