Skoči do osrednje vsebine

Minister Felda ostro obsoja vsako obliko nasilja

Minister za vzgojo in izobraževanje dr. Darjo Felda je v zvezi z medijsko odmevnim primerom domnevnega spolnega nasilja v šolskem prostoru podal izjavo.

Kot minister za vzgojo in izobraževanje moram poudariti, da so vse pojavne oblike nasilja v šolskem prostoru nesprejemljive in jih moramo kot takšne absolutno obsoditi tako na družbeni kot profesionalni ravni. Šolski prostor je in mora biti namenjen zagotavljanju varnega in vzpodbudnega učnega okolja, zagotavljanju varnosti, prostor, kjer vsi deležniki dobijo možnost osebnega razvoja, opolnomočenosti in pozitivnih vrednostnih sistemov.

Zadnji dogodek spolnega nasilja, katerega je osumljena oseba, ki naj bi predstavljala avtoriteto v šolskem prostoru, kaže, da kot družba še nismo naredili vseh ukrepov, da do takšnih ravnanj nikjer več ne bi prihajalo. Absolutno se zavedamo, da bi morali biti šolski prostor in zaposleni prvi zgled in ogledalo družbe, saj gre za družbeni sistem, kjer izobražujemo in vzgajamo našo skupnost, vendar se istočasno zavedamo, da gre za tako velik sistem, da se zmeraj lahko pojavijo posamezniki z odklonskimi ravnanji.

Na podlagi vsega navedenega se na Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje zavedamo, da je mogoče različne pojavne oblike nasilja zmanjšati z ustvarjanjem varnega in vzpodbudnega učnega okolja, torej z vzpostavljanjem dobrega počutja in klime v vzgojno-izobraževalnih zavodih. Le-to je tudi eden izmed temeljnih ciljev vzgoje in izobraževanja ter zajema tako krepitev socialnih veščin vseh deležnikov kot tudi učenje strpnosti, spoštovanje drugačnosti, omogočanje razvoja in doseganje čim višje ravni ustvarjalnosti. Ob tem je specifično in z namenom zaščite otrok pred različnimi oblikami nasilja v normativnem okviru predpisano, da se v vrtcih, šolah in drugih zavodih za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami zagotovi varno in vzpodbudno učno okolje, v katerem je prepovedano telesno kaznovanje otrok in vsakršna druga oblika nasilja nad otroki in med njimi. Prav tako je z zakonom prepovedana neenakopravna obravnava, ki bi temeljila na spolu, spolni usmerjenosti, socialnem in kulturnem poreklu, veroizpovedi, rasni, etnični in narodni pripadnosti ter posebnosti v telesnem in duševnem razvoju.

Ker pa je potrebno področje nasilja naslavljati in razumeti v različnih kontekstih, smo z različnimi strokovnimi službami znotraj ministrstva (Zavod RS za šolstvo, Center za poklicno izobraževanje, Inšpektorat RS za šolstvo) ter drugimi institucijami (Policija, Centri za socialno delo, zdravstvo) vzpostavili različne programe izobraževanja, posvete in delavnice, ki se kontinuirano izvajajo na različnih nivojih, vse pa z namenom večje ozaveščenosti omenjenega področja, prepoznavnosti oblik nasilja in pridobitev znanj za ustrezno ukrepanje. V ta namen so pripravljeni tudi različni protokoli, ki so pomoč zavodom za ravnanje v primerih nasilja.

Zavedam se, da so pričakovanja javnosti v vseh odklonskih primerih znotraj šolskega prostora velika, predvsem je veliko pozivov po različnih ukrepih. Dejstvo je, da živimo v pravni državi in moramo zato spoštovati veljavno zakonodajo, zaradi česar želim poudariti, da je za ravnanje zaposlenih v vzgojno izobraževalnih zavodih pri zaznavanju in obravnavanju nasilja in tudi drugih nezakonitih ravnanjih odgovoren ravnatelj, v primeru neprimernega/nezakonitega ravnanja ravnatelja pa Svet zavoda.

Vsak primer nasilja je nesprejemljiv in kot minister za vzgojo in izobraževanje se bom tudi v prihodnje zavzemal, da bomo na sistemski in vsebinski ravni pripravili ukrepe in aktivnosti za hitrejše prepoznavanje dejavnikov tveganja, ki lahko pripeljejo do pojavnih oblik nasilja, kot tudi za hitrejše sankcioniranje oziroma izvedbo ukrepov za zaščito vseh deležnikov pred morebitnimi storilci nezakonitih ravnanj; če bo v tej zvezi potrebna sprememba materialnih predpisov, bomo uredili tudi to. Istočasno pa bom tudi v prihodnje podpiral vse oblike izobraževanj in usposabljanj – tako za vodstva vrtcev in šol kot tudi za vse zaposlene – teme, kot so integriteta, družbena odgovornost in profesionalizem, morajo postati temelj družbe, predvsem pa šolskega prostora, saj le-to prispeva k razvoju, kakovosti, ustreznim odnosom ter zmanjšanju tveganj za neprimerna ravnanja.