Skoči do osrednje vsebine

Ministrica Šinko na otvoritvi prenovljenega ribiškega pristanišča v Izoli

Ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Irena Šinko se je udeležila otvoritve južnega dela ribiškega pristanišča v Izoli. Z obnovo južnega dela ribiškega pristanišča je zgodovinski pomen ribištva v mestu pridobil dodano vrednost. Prenova pristanišča je bila financirana iz Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo in sicer v višini 1,8 milijona evrov.
Več oseb stoji pred pristaniščem in se fotografira.

Ministrica Irena Šinko skupaj z županom občine Izola Milanom Bogatičem in ekipo. | Avtor: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Izola je že od nekdaj povezana z ribištvom, prenova pristanišča pa bo prinesla posodobitev, ki jo ribiško mesto potrebuje. Ministrica je ob današnji otvoritvi poudarila, da izvedba takih projektov pomembno vpliva ne samo na celotni sektor morskega gospodarskega ribolova, ampak tudi na lokalno skupnost in na pripravljenost ter odpornost sektorja na spremembe s katerimi se soočamo: »Podnebne spremembe, starost flote, zmanjševanje stanja ribolovnih virov na območju ter usklajevanje ribolova tudi z ostalimi aktivnostmi na morju kot so transport, turizem, varovanje okolja zelo vplivajo na delovne pogoje naših ribičev. Verjamem, da bomo s podobnimi projekti tudi v okviru Evropskega sklada za pomorstvo, ribištvo in akvakulturo za obdobje 2021 – 2027 slovensko ribištvo pripeljali na višjo raven.« Dodala je, da je bil predlog te investicije predhodno načrtovan na podlagi potreb ribičev in lokalne skupnosti.

Obnova ribiškega pristanišča v Izoli je sicer potekala v dveh fazah. Prva faza je obsegala obnovo severnega dela, ki se je zaključila v letu 2022. Obsegala je obnovo dotrajanega in statično ogroženega SZ dela mandrača ter skalometa na valobranu, ki se je posedel in ni zadoščal za ustrezno varnost pred vplivi valovanja. Skupna vrednost prve faze je bila 2,4 milijona evrov od katerega je bilo 1,8 milijona evropskih sredstev iz Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo (ESPR). Druga faza pa je obsegala obnovo južnega dela. Izvedena je bila ureditev kopenskega in vodnega dela ribiškega pristanišča ter postavitev opreme, potrebne za izvajanje ribiške dejavnosti. Izvedena je bila statična sanacija dela pristanišča, izboljšanje pogojev za pretovor ribiških proizvodov s posodobitvijo pristanišča, izboljšanje varnosti ribičev pri natovarjanju in iztovarjanju, izboljšanje pogojev za delo ribičev, primerna ureditev oskrbe ribiških plovil z vodo in energijo. Vrednost druge faze obnove ribiškega pristanišča je bila 2,4 milijona evrov, od tega 1.8 milijona iz ESPR.  

Gradbene posodobitve pristanišč kot so se izvajale do sedaj, v okviru Evropskega sklada za pomorstvo, ribištvo in akvakulturo za finančno obdobje 2021-2027 niso več upravičene. Izvajajo se lahko v okviru drugih evropskih skladov. Možne bode posodobitve obstoječih pristanišč, zlasti za izvajanje obveznosti iztovora gospodarskih ribičev in ravnanja z zavržki. Za ta namen se bo lahko kupili zabojniki in hladilniki. Možne so tudi posodobitve obstoječih pristanišč, vendar le za zagotavljanje boljših delovnih in zdravstvenih pogojev za morske gospodarske ribiče.