Uvodoma je spomnil, da nam že pogled v zgodovino pokaže, da kljub današnji navidezni samoumevnosti evropske ideje sobivanja in sožitja med narodi do tega ni bilo lahko priti. »Zlasti 20. stoletje ni prizanašalo slovenskemu narodu kot celoti, posledično pa ne Prekmurju. Bilo je težko obdobje za vse narode, ki živijo na tem prostoru. Bilo je pomembno, kakšen jezik je nekdo govoril, kakšne vere je bil, nenazadnje pa tudi, kakšno premoženje je imel. Literarna dela, ki so nam jih darovali veliki avtorji te čudovite, nekoliko melanholične pokrajine, nam lepo opišejo tedanje težko življenje.«

Spomnil je na številne tragične zgodbe prve in druge svetovne vojne ter vlogo narodnih buditeljev, tako posvetnih kot cerkvenih, ki so se po besedah ministra Šarca dobro zavedali, da v svojih srcih nosijo posebno poslanstvo – omogočiti svojim ljudem življenje v domovini, ki jih bo obravnavala kot svoje otroke.

»17. avgusta 1919 je mirovna konferenca v Parizu določila, da Prekmurje pripade državi SHS in poplačan je bil trud Matije Slaviča kot udeleženca in drugih narodnih buditeljev. Postavljen je bil eden izmed temeljev današnje državnosti, saj so se zavedni Prekmurci pridružili Rudolfu Maistru, ki je leto poprej priključil Štajersko. Primorska je morala še počakati na svojo priložnost in pretrpeti mnogo gorja.«

Nadaljeval je, da se Slovenija brez omenjenih pokrajin nikakor ne bi mogla izviti iz usode naroda hlapcev in zaživeti kot samostojna in demokratična država, v kateri živimo danes. »Država, ki spoštuje pravice vseh, ki živijo na njenem ozemlju, ne glede na narodnostno, versko ali kulturno pripadnost. Slovenija nikoli ni bila agresor, se je pa vedno borila, kadar je bilo treba preživeti in dokazati, da smo enakopraven narod v mednarodni skupnosti. Želimo živeti v miru in sobivanju, ki temelji na spoštovanju drugih in ohranjanju svojega.«

Spomnil je tudi na dogodek, ki so zaznamovali zadnja štiri leta, odkar smo praznovali 100. obletnico združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom – od epidemije covida do naravnih nesreč z zadnjimi poplavami, najhujšimi v zgodovini Slovenije. Ob tem se je zahvalil vsem, ki so z nadčloveškimi napori reševali ljudi in premoženje ter dali vedeti ljudem, da niso sami v svoji stiski.

»V prihodnosti se bomo srečevali z drugačnimi izzivi kot doslej. Podnebje in svet, kot ju poznamo, postajata drugačna. Poklici izumirajo, pojavljajo se novi, doba digitalizacije vnaša neslutene spremembe. Spremembe so se dogajale tudi v preteklosti, brez dvoma, a danes so veliko hitrejše in silovitejše. Kos jim bomo lahko le s samozavestjo, ki jo črpamo tudi iz naše preteklosti. Kajti da bi reševali težave, se moramo najprej zavedati, kdo in kaj smo, predvsem pa, kaj smo že dosegli.«

Po besedah ministra Šarca bo naš največji dosežek, če bo obdobje, v katerem živimo, nekoč prepoznano kot obdobje miru, napredka in skrbi za sočloveka, predvsem pa obdobje hvaležnosti za vse, kar imamo.