Mednarodna organizacija za klekljano in šivano čipko (OIDFA; v angleščini) je bila ustanovljena leta 1982 v Franciji. Združuje več kot 1500 čipkarskih strokovnjakinj in strokovnjakov, čipkaric in čipkarjev ter ljubiteljic in ljubiteljev čipk iz 35 držav na 6 kontinentih.

V okviru kongresa (v angleščini) bo organiziranih več čipkarskih delavnic, predavanj s področja čipkarstva, čipkarskih razstav, predstavitev čipkarskih šol, društev, sekcij in skupin. Obiskovalcem bodo na voljo prodajne stojnice. 

Kongres je del praznovanj ob 20. obletnici sprejetja Unescove Konvencije o varovanju nesnovne kulturne dediščine (v angleščini). 

V petek je na otvoritvi kongresa zbrane nagovorila Špela Spanžel, generalna direktorica Direktorata za kulturno dediščino.

"Današnja priložnost me spomni na ne tako davni angažma pri Unescovi nominaciji klekljarstva v Sloveniji kot nesnovne dediščine svetovnega pomena. Snovali smo jo skupaj z nekaterimi od vas, bleščečimi mojstricami in raziskovalkami, rokodelkami in profesoricami. Proces me je še enkrat naučil, da je kulturna dediščina dobesedno vsepovsod okrog nas; še več, da je del našega najglobljega bistva. Zasluga takšnih podvigov, kot so Unescove nominacije, a tudi takšnih dogodkov, kot je vaš kongres, je, da dediščino prepoznavamo v našem okolju, da odzvanja v krajevnih poimenovanjih in nas povezuje s pomembnimi zgodovinskimi osebnostmi. Dediščina so zgodbe, ki živijo v narečjih in jih prenašamo med rodovi, vtkana je v značilnih jedeh in navadah, ki povezujejo lokalno skupnost, podpira rokodelske izdelke, ki so v navdih sodobnim ustvarjalcem – skratka, prežema naš sodoben način življenja v urbanih soseskah in na podeželju," je med drugim poudarila generalna direktorica Direktorata za kulturno dediščino Špela Spanžel.

Poudarila je tudi pomen Konvencije o nesnovni dediščini, ki naj bi nas spodbudila k razmisleku o vlogi znanja in tradicij. "20- letnica Konvencije o nesnovni dediščini, ki jo praznujemo letos, je pravzaprav povod za razmislek o vlogi znanja, tradicij in navad naših prednikov, o njihovem pomenu in potencialu za današnje skupnosti in naš način življenja, za aktivno soočanje s podnebno krizo in družbeno neenakostjo. S tem pa nas premika tudi v bližnjo prihodnost teh krajev – v Evropsko prestolnico kulture 2025. Verjamem, da bodo ustvarjalcem prestolnice v navdih tudi dogodki, kot je vaše svetovno srečanje. Tako bosta kultura in dediščina, ki ima v resnici zelo oprijemljive rezultate in emocionalne učinke, preživeli vsakokratni čas in pomagali ustvarjati boljšo prihodnost."

Klekljanje čipk v Sloveniji

Klekljanje čipk ima v Sloveniji dolgo tradicijo in je ena najbolj razširjenih umetnostnih obrti pri nas. Izdelovanje čipk vse bolj postaja prostočasna dejavnost, namenjena sprostitvi in ustvarjanju, pa tudi kreativni izziv za oblikovalce in arhitekte ter sredstvo likovnega izražanja.

Nosilci in izvajalci klekljanja čipk so posamezniki, družinske, sosedske ženske skupnosti, tri čipkarske šole, več kot sto klekljarskih društev, sekcij in skupin odraslih. V več kot tridesetih osnovnih šolah je klekljanje ena od možnih interesnih dejavnosti, ponekod tudi kot izbirni predmet.

Klekljarski izdelki veljajo za enega od pomembnih elementov lokalne identitete in so ponekod vključeni v turistično ponudbo. Kot eden od prepoznavnih elementov slovenske kulturne dediščine so čipke tudi del protokolarnih daril Republike Slovenije.

Klekljanje je vpisano je v register nesnovne kulturne dediščine; v register sta vpisani dve enoti: Klekljanje idrijske čipke in Klekljanje slovenske čipke.

Klekljanje čipk je Vlada Republike Slovenije leta 2016 razglasila za nesnovno dediščino državnega pomena. Od leta 2018 je klekljanje čipk v Sloveniji vpisano tudi na Unescov Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva (v angleščini).