Medresorska delovna skupina za pripravo vloge za sredstva solidarnostnega sklada začela z delom
Prvega sestanka medresorske delovne skupine za pripravo vloge za sredstva Solidarnostnega sklada Evropske unije se je udeležil tudi minister dr. Jevšek. Skupino vodi državna sekretarka Andreja Katič. | Avtor: Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj
Državna sekretarka na Ministrstvu za kohezijo in regionalni razvoj Andreja Katič, ki vodi omenjeno skupino, je poudarila, da je skupen cilj, da vlogo za nepovratna finančna sredstva pripravimo čim prej, najpozneje pa v 12 tednih od nastanka prve škode: »Skrajni rok za oddajo vloge Evropski komisiji je 27. oktober 2023, pred tem pa jo mora potrditi tudi Vlada RS. V vlogi moramo opredeliti celotno škodo po kategorijah ter predvideti vse sanacijske ukrepe ne glede na vir financiranja, posebej pa moramo navesti ukrepe, ki jih bomo financirali iz solidarnostnega sklada. Del vloge je tudi zaprosilo za predplačilo«.
V zvezi s pripravo podatkov o škodi in njeni sanaciji je državna sekretarka Katič poudarila, da vse službe že delajo na terenu. Naloga medresorske delovne skupine pa je, da sočasno pripravlja vsebino vloge in zaprosilo za predplačilo. »To pomeni, da ne čakamo na poročilo o celotni škodi, temveč da resorji po posameznih kategorijah pripravijo poročila in jih sproti dopolnjujejo. Dogovorili smo se tudi, da bomo oblikovali manjše delovne skupine oziroma srečanja posameznih resorjev. V naslednjih dneh bomo s posameznimi resorji postavili ekipe, ki bodo pripravljale podatke za vlogo«, je še povedala Andreja Katič.
Sredstva Solidarnostnega sklada EU so namenjena pomoči prebivalstvu in sanaciji škode na javni infrastrukturi po naravnih nesrečah. Nujni ukrepi, ki jih je mogoče financirati iz Solidarnostnega sklada Evropske unije, so:
- takojšnja usposobitev infrastrukture in objektov na področju energetike, pitne vode, odpadnih voda, telekomunikacij, prometa, zdravja in izobraževanja;
- zagotovitev začasne nastanitve in financiranja reševalnih služb, da se zadovoljijo potrebe prizadetega prebivalstva;
- takojšnja zagotovitev preventivne infrastrukture in zaščita spomenikov kulturne dediščine;
- urejanje prizadetih območij, vključno z naravnimi predeli;
- hitra pomoč in zdravstvena oskrba prebivalstva, ki so ga prizadele izredne razmere večjih razsežnosti na področju javnega zdravja, in zaščita prebivalstva pred tveganjem, ki bi mu lahko bili izpostavljeni.