Skoči do osrednje vsebine

Uveljavljanje pravic na sodiščih zaradi trenutnih razmer

Stranke, ki zaradi trenutnih izrednih razmer svojih pravic ne morejo uveljavljati na sodišču (zamuda naroka ali roka za kakšno pravno dejanje), lahko uveljavljajo institut vrnitve v prejšnje stanje.

To pomeni, da stranki, ki zamudi narok ali rok za kakšno pravno dejanje in zaradi tega izgubi pravico opraviti to dejanje, na njen predlog sodišče dovoli, da ga opravi pozneje (vrnitev v prejšnje stanje), če spozna, da je stranka zamudila narok oziroma rok iz upravičenega vzroka. V kolikor sodišče dovoli vrnitev v prejšnje stanje, se pravda vrne v tisto stanje, v katerem je bila pred zamudo. S tem se tudi razveljavijo vse odločbe, ki jih je sodišče izdalo zaradi zamude.

Predlog za vrnitev v prejšnje stanje stranka pisno poda pri sodišču, pri katerem bi bilo treba opraviti zamujeno dejanje, in sicer v 15-ih dneh od dneva, ko je prenehal vzrok, zaradi katerega je stranka zamudila narok ali rok.

Če se stranke zaradi trenutnih izrednih razmer naroka na sodišču ne morejo udeležiti, ga lahko sodišče preloži. Pogoja za preložitev naroka sta dva: pisno opravičilo in dokazilo o opravičljivem razlogu za izostanek. Sodišče nato v vsakem konkretnem primeru presodi o upravičenosti razloga. V skladu s sodno prakso je upravičen vzrok lahko vsak dogodek resnejše narave, ki razumsko predstavlja oviro za stranko, da opravi neko procesno dejanje; vzrok bo opravičljiv, če ga stranka ni zakrivila s svojim vedenjem.

Sicer pa slovenska sodišča do 15. avgusta poslujejo v omejenem obsegu (poletno poslovanje). Do takrat opravljajo naroke le v nujnih zadevah, v katerih procesni roki tečejo:

  • preiskave in sojenje v kazenskih zadevah, v katerih je obdolžencu odvzeta ali omejena prostost in postopki v zvezi z izvrševanjem kazni zapora,
  • nepravdne zadeve o pridržanju oseb v psihiatričnih zdravstvenih organizacijah,
  • nepravdne zadeve po zakonu, ki ureja preprečevanje nasilja v družini,
  • izvršilne zadeve v zvezi s postopki za varstvo koristi otrok,
  • postopki v zadevah zavarovanja,
  • spori za objavo popravka objavljene informacije,
  • popis zapustnikovega premoženja,
  • postopki zaradi insolventnosti in prisilnega prenehanja,
  • druge zadeve, za katere tako določa zakon.

V ostalih nenujnih zadevah sodišča opravljajo naroke le, če s tem soglašajo vse stranke. V nenujnih zadevah sodišča lahko odločajo in vročajo pisanja, vendar v teh zadevah procesni roki ne tečejo. Če je bilo v tem obdobju sodno pisanje vročeno, začnejo teči procesni roki prvi naslednji dan, ko se izteče poletno poslovanje, torej 16. avgusta 2023.