Iz prvih poročilih iz terena, ki jih je JSKS pripravila včeraj, 4. avgusta, in danes dopoldne je razvidno, da je poplavljen precejšen delež kmetijskih površin, ki se jih ne da še v celoti oceniti, saj so nekateri deli Koroške, (Zgornje) Savinjske doline, Gorenjske odrezani od sveta in nedostopni, povezave so slabe.

Povzetek prvih podatkov JSKS:

Celotno območje Koroške in Zgornje Savinjske doline ter delov Spodnje Savinjske doline in okolice Laškega je popolnoma odrezano od sveta, prvi podatki o obsegu poplav in prizadetosti kmetijskih površin in kmetijskih gospodarstev bodo možni, ko se vzpostavijo prometne povezave in komunikacija.

V Zgornji Savinjski dolini, ki je odrezana od sveta, je 180 kmetij, ki se ukvarjajo s prirejo mleka in namolzejo dnevno 20 - 30.000 litrov mleka, prevzem mleka pa ni možen. Kritično stanje je tudi na kmetiji v Rečici ob Savinji s 60 kravami molznicami, kjer je zasulo hlev, dvorišče, tudi molzišče z robotom za molžo.

Enako je na območju Laškega, kjer se približno 10 kmetij ukvarja s prirejo mleka, odrezanih od sveta. Gre za skupno 2000 litrov mleka dnevno, ki ga ne morejo oddati v mlekarno.

Tudi na območju Prevalj, kjer so porušeni mostovi in poškodovane ceste, odvoz mleka s kmetij ni možen.

Gorenjska: prizadetih je najmanj 3700 hektarjev (ha) kmetijskih površin, vode so odnašale krmo (bale), dele cest, sprožilo se je več zemeljskih plazov.

Osrednja Slovenija: prizadetih je najmanj 1950 ha kmetijskih površin, vode so odnašale krmo (bale), na eni od kmetij tudi živino, dele cest, sprožilo se je več zemeljskih plazov, zaradi plazov so ogroženi kmetijski objekti. Prizadete so površine porečja Kamniške Bistrice, Save Ljubljanice, na kočevskem in Notranjskem trenutno ni poročil o večji škodi.

Štajerska: poplavljenih je približno 2200 ha površin, težave povzročajo tudi hudourniške vode in zemeljski plazovi.

Pomurje: poročajo o razlitju rek in lokalnih vodotokov po kmetijskih površinah, o večji škodi zaenkrat ne poročajo.

Goriško: trenutno je najhuje na Tolminskem, Idrijsko Cerkljanskem območju, sproženih je več plazov, škodo delajo hudourniki. Na območju Slovenske Istre so padavinske vode poplavile Strunjansko dolino, Vanganelsko dolino, Valmarin ter bertoško in ankaransko bonifiko. Na teh območjih so poplavljene tudi številne kmetijske površine. Trenutno je največ škode na njivskih površinah, kjer so trenutno plodovke, lubenice, melone, čebula ter pred kratkim posajene sadike zimske zelenjave.

Dolenjska: v času poročanja (4. avgusta 2023 zvečer) so reke še v strugah, poplavljati je začela Sava v spodnjem toku.

Ptujsko območje: poplave se pričakujejo, ker so reke Drava, Dravinja in Pesnica zaradi padavin močno in hitro naraščale.

MKGP ponovno opozarja:

Za namen ustreznega ravnanja z živili je Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) pripravil napotke tako za nosilce živilske dejavnosti kot tudi za širšo javnost:

• Priporočila za ravnanje s hrano in pitno vodo ob poplavah | Nijz
• Letak s priporočili v primeru poplav | Nijz

Dokument vsebuje ključne informacije glede ravnanja z nepoplavljenimi živili, ravnanja s poplavljenimi živili, napotke glede živil, pri katerih je prekinjena hladna veriga ter napotke glede pitne vode.

Za živali je treba ustrezno poskrbeti z namestitvijo v suh prostor, odmaknjen od poplavljenih površin. Zagotoviti je treba ustrezno krmo in vodo. V primeru spremembe zdravstvenega stanja živali naj rejci obvestijo svojega veterinarja, v primeru pogina pa pokličejo Veterinarsko-higiensko službo.

Vsi distributerji fitofarmacevtskih sredstev (FFS) naj v skladiščih izvajajo vse ukrepe zaščite po načrtih zaščite v primeru poplav. V primeru nesreče naj takoj obvestijo pristojne organe oz. za nujne primere pokličejo številko 112.

Kmetovalce na ogroženih območjih posebej opozarjamo na to, da na primerno mesto umaknejo FFS in gnojila, da ne pridejo v stik s poplavno vodo in dodatno ogrožajo podtalnice ter zdravja ljudi.