Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo v sodelovanju z mrežo Global Footprint Network napoveduje prelomni datum za planet - dan svetovnega  ekološkega dolga, ki ga bomo v letu 2023 obeležili 2. avgusta (v angleščini).

Izračun, ki ga vsako leto pripravi Global Footprint Network na podlagi nacionalnih poročil o ekološkem odtisu in biokapaciteti (v angleščini), omogoča določitev dneva ekološkega dolga. To je dan, ko povpraševanje človeštva po naravnih virih preseže biokapaciteto, ki jo lahko Zemlja obnovi v enem letu. Da bi opozorili na to vprašanje, Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo v torek, 1. avgusta 2023, skupaj z mrežo Global Footprint Network organizira dogodek na visoki ravni, na katerem bo potekala razprava o trajnostnih praksah in politikah, ki lahko prispevajo k zmanjšanju ekološkega odtisa Slovenije. Dogodek podpira tudi predsednica Republike Slovenije Nataša Pirc Musar, Razan Al Mubarak, visoka predstavnica Združenih narodov za podnebne spremembe in predsednica Mednarodne zveze za ohranjanje narave, ter dr. Janez Potočnik, sopredsedujoči Mednarodnemu panelu za vire pri Združenih narodih.

"Slovenija se kot prva država EU pridružuje Ekvadorju, Japonski, Filipinom, Švici in Združenim arabskim emiratom, ki uporabljajo podatke o ekološkem odtisu za spremljanje trajnostnih ciljev in za pomoč pri odločanju. S tem tudi uradno priznavamo uporabno vrednost kazalnika o ekološkem odtisu kot orodja za usmerjanje okoljske politike," potrjuje Bojan Kumer, minister za okolje, podnebje in energijo. Nadalje pojasnjuje, da je ohranjanje naravnega kapitala v času podnebnih sprememb in omejenega dostopa do virov temeljnega pomena za razvoj vsakega gospodarstva, njegova izguba ali neustrezna raba pa lahko povzročita, da se celotna vrednost gospodarstva zmanjša. Zato lahko upoštevanje naravnega kapitala in zmanjšanje ekološkega odtisa Slovenije za 20 odstotkov do leta 2030 (cilj v Strategiji razvoja Slovenije do 2030 in Resoluciji o Nacionalnem programu varstva okolja za obdobje 2020–2030) prispevata k sooblikovanju samozaščitnih ukrepov in razvoju novih priložnosti za državo, kar je v času ekoloških omejitev še posebej pomembno. 

Razan Al Mubarak opozarja na uporabnost ekološkega odtisa: "S tem kazalnikom lahko vsaka država, regija, mesto ali podjetje oceni svoje trenutno stanje in ugotovi, kako lahko prispeva k preložitvi datuma svetovnega ekološkega dolga." Kazalnik zagotavlja dragocen vpogled v strategije za prihodnost, ki obravnavajo varnost virov in omogočajo trajnostni zeleni prehod.

Svetovni dan ekološkega dolga sovpada z nedavnim glasovanjem Evropskega parlamenta o Uredbi o obnovi narave. Ta opozarja na prekomerno degradacijo zemljišč in tal, izčrpavanje ribjih staležev, krčenje gozdov, izgubo biotske raznovrstnosti in višanje koncentracije toplogrednih plinov v ozračju. S tem naslavlja pomembne posledice podnebnih sprememb, kot so ekstremni vremenski in padavinski dogodki (orkanski veter, suše, poplave, gozdni požari), in zmanjšanje biotske raznovrstnosti, ki še dodatno zaostrujejo tekmo za hrano in energijo.

"Največje tveganje, poleg samega ekološkega dolga, je neukrepanje. Tisti, ki ukrepajo zdaj, ne varujejo le okolja, temveč tudi svoje gospodarstvo in blaginjo svojih prebivalcev," poudarja Steven Tebbe, izvršni direktor mreže Global Footprint Network.

Infografike ob svetovnem dnevu ekološkega dolga 

Program dogodka ob dnevu svetovnega ekološkega dolga

Dogodek lahko spremljate v živo na Facebook profilu Ministrstva za okolje, podnebje in energijo ali prek video povezave STA 

V primeru udeležbe vljudno prosimo za potrditev na: Soj.mope@gov.si

O Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo

Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo odgovarja na izzive sodobne slovenske družbe na področju okolja, energetike in podnebja. Skrbi za učinkovito energetsko preskrbo in uvajanje sodobnih energetskih politik, s posebnim poudarkom na pospešenem povečevanju deleža obnovljivih virov energije. Ti so ključni za varovanje okolja, energetsko samooskrbo in blaženje podnebnih sprememb. Ministrstvo skrbi tudi za javni potniški promet, trajnostno mobilnost in prometno politiko, ki so prav tako ključnega pomena za uspešen zeleni prehod slovenske družbe. 

O mreži Global Footprint Network

Global Footprint Network (v angleščini) je mednarodna organizacija za trajnostni razvoj, ki pomaga državam, mestom in podjetjem živeti v okviru bioloških zmogljivosti (ali samoobnovitvenih spodobnosti) planeta in se odzivati na podnebne spremembe. Od leta 2003 dalje sodelujejo z več kot 50 državami, 30 mesti in 70 globalnimi partnerji, da bi zagotovili znanstvena spoznanja, ki so podlaga za pomembne politične odločitve in investicije. Skupaj s partnerji ustvarjajo prihodnost, v kateri bomo lahko živeli v okviru omejitev našega edinega planeta.