V okviru delovnega srečanja o krepitvi skupnega evropskega okvirja za znanost, tehnologijo in diplomacijo na področju inovacij je minister dr. Papič poudaril, še posebej zaradi spremenjenih geopolitičnih razmer, pomembnost usmeritve Evropske komisije in sklepov Sveta EU o novem globalnem pristopu k raziskavam in inovacijam. »V celoti podpiramo štiri stebre agende evropske znanstvene diplomacije, ki so nastali v tesnem sodelovanju med Komisijo in nacionalnimi strokovnjaki,« je na srečanju ministrov v Santanderju dejal minister dr. Papič,

Eden od primerov potenciala znanstvene diplomacije in znanstvenega mednarodnega sodelovanja je sodelovanje v okviru Unije za Sredozemlje in njenega vodilnega programa za raziskave in inovacije PRIMA (angleško Partnership for Reasarch ana Innovation in the Mediterranean area – PRIMA), ki je ena od najpomembnejših prednostnih nalog sedanjega španskega predsedstva, je ocenil minister. »V okviru strategije internacionalizacije smo v Sloveniji kot pomemben most za spodbujanje sodelovanja in krepitev kroženja možganov v Sredozemlju opredelili Evro-sredozemsko univerzo EMUNI, ki ima sedež v Piranu. Takšne institucije morajo imeti pomembno vlogo pri krepitvi skupne znanstvene diplomacije v regiji in v svetu,« je dejal minister.

Izpostavil je potrebo po pospešitvi znanstvene diplomacije na ravni Evropske unije (EU) in spodbujanju nadaljnjega usklajevanja med zunanjo politiko EU in zunanjo politiko držav članic. V agendi evropske znanstvene diplomacije bi morali biti opredeljeni vsi različni vidiki krepitve znanstvene diplomacije. »Ministri, pristojni za znanost, bi zato morali še enkrat Evropsko komisijo in vse druge pristojne akterje pozvati, naj spoštujejo odločitve Sveta EU in čim prej izvedejo določbe sklepov Sveta, ki so bile sprejete leta 2021,« je dejal minister dr. Papič.

Nadaljevanje srečanja je bilo namenjeno predstavitvi projektov IFMIF DONES (angleško International Fusion Materials Irradiation Facility – Demo Oriented NEutron Source – IFMIF DONES) ter drugemu strateškemu planu Obzorja Evropa (2025-2027). Minister dr. Papič je glede slednjega prepričan, da bi morali preseči oceno Komisije, ki poudarja pomen raziskav in inovacij za reševanje izzivov sodobnega časa.  Potrebujemo program, ki bo znal znanstvene rezultate prenesti v družbene rešitve in bo podpiral dejavnosti od njihovega raziskovalnega začetka do njihove uveljavitve v družbi ali na trgu. Da bi to dosegli, potrebujemo močnejše medsebojne povezave med različnimi programi EU. Raziskave ustvarjajo novo znanje, ki ga uporabljamo tudi za reševanje izzivov prihodnosti, ne le sedanjosti. Zato ne smemo pričakovati, da bo okvirni program deloval predvsem po načelu "znanost na zahtevo«, je dejal dr. Papič.

Minister dr. Papič se je zavzel za to, da bi strateško načrtovanje v prihodnosti k razpravi pritegnilo vse nosilce sektorskih programov, da bi opredelili skupne prednostne naloge in nato preučili, kako lahko vsi programi prispevajo k njihovemu izvajanju. »Okvirni program bi moral ustvariti novo znanje za reševanje teh izzivov, drugi programi pa bi morali podpirati uporabo tega znanja v družbi in industriji,« je dejal minister dr. Papič.

Ob robu neformalnega srečanja se je minister dr. Papič sestal s švicarsko državno sekretarko Martino Hirayama. Govorila sta predvsem o sodelovanju med Švico in Slovenijo na področju raziskav in inovacij. Srečal se je tudi z avstrijskim ministrom za izobraževanje, znanost in raziskave dr. Martinom Polaschkom, s katerim sta izmenjala mnenja na temo slovenistike na Univerzi na Dunaju.