Sprememba projekta »Informacijski sistem za izvajanje CAP 2021–2024« 

Vlada je sprejela sklep, da se v veljavnem Načrtu razvojnih programov 2023-2026 spremeni izhodiščna vrednost projekta »Informacijski sistem za izvajanje skupne kmetijske politike na podlagi sprememb (CAP) 2021-2024«. V okviru predmetnega projekta so planirana finančna sredstva za izgradnjo informacijskih sistemov za podporo izvajanju nove skupne kmetijske politike v skladu s strateškim načrtom in smernicami EU. Izhodiščna vrednost projekta po novem znaša okvirno 15,1 milijona evrov.

V letu 2023 se izvaja izgradnja informacijskih sistemov za podporo izvajanja intervencij v okviru nove skupne kmetijske politike (SKP). Obseg predvidenih intervencij se je v novi SKP v primerjavi z obstoječo povečal najmanj za dvakrat, prav tako pa so bile sprejete dodatne zahteve (v okviru EU in strateškega načrta), ki jih drugače kot z informacijsko podprtimi sistemi ni mogoče izvajati.

Sem sodijo naslednje ključne zahteve:

• Monitoring (spremljanje površin s pomočjo satelitskih posnetkov ki jih zagotovi Evropska vesoljska agencija);
• Integracija rezultatov monitoringa v informacijske sisteme za administrativno obravnavo zbirnih vlog;
• Izgradnja novega sistema za preglede na kraju samem in hkratna integracija s sistemi za administrativno preverjanje vlog;
• Ocena kakovosti grafičnih podatkov (angleško Quality Assessment - QA) v sistemu monitoring in sistemu za vnos zbirnih vlog (zahteva in pogoj EU)
• Letno poročilo o smotrnosti (zahteva in pogoj EU)
• Tehnična prenova vseh sistemov zaradi prehoda na Državni računalniški oblak (DRO), ki hkrati zagotavlja večjo informacijsko varnost in uporabo horizontalnih gradnikov.

Za nadgradnje sistemov tako v letu 2023 in tudi v letu 2024 (novelacija projekta je časovno predvidena do konca leta 2024) so potrebna dodatna sredstva na projektu za razvoj omenjenih in ostalih integriranih informacijskih sistemov, ki bodo omogočili izvajanje nove skupne kmetijske politike in omogočali črpanje sredstev iz EU skladov (Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada – EKJS in Evropskega sklada za razvoj podeželja - EKSRP) v višini cca 390 milijonov evrov letno.

Sprememba projekta »Nabava vozil veterinarsko higienske službe« 

Vlada je sprejela sklep, da se v veljavnem Načrtu razvojnih programov 2023-2026 spremeni izhodiščna vrednost projekta »Nabava vozil veterinarsko higienske službe«. Nova izhodiščna vrednost projekta je 1,9 milijona evrov. Skrajša se tudi trajanje projekta, in sicer do 31. 12. 2024.

Skladno z Zakonom o veterinarstvu spada delovanje veterinarsko higienske službe (VHS) med najmanjši obseg zdravstvenega varstva živali pred kužnimi boleznimi, ki ga mora zagotoviti Republika Slovenija. Opravljanje VHS je del koncesijske dejavnosti, ki jo izvaja VF-Nacionalni veterinarski inštitut.

Za učinkovito opravljanje VHS je potrebno poleg novih vozil redno posodabljati tudi obstoječi vozni park VHS. VHS mora zagotoviti prevoz in zbiranje živalskih trupel do odobrenih vmesnih obratov ali predelovalnih obratov, kjer se ob sumu, da je žival poginila za boleznijo, ki predstavlja tveganje za zdravje ljudi ali živali, sistematično ugotavlja vzrok pogina. VHS poleg poginulih rejnih in hišnih živali skrbi tudi za odvoz povoženih prostoživečih živali s cest, železniške infrastrukture in drugih javnih površin. Pogoji glede prijave pogina, ravnanja s trupel in način izvajanja VHS predpisuje Pravilnik o izvajanju javne veterinarske službe zbiranja, prevoza, skladiščenja in ravnanja z živalskimi trupli kot vrste živalskih stranskih proizvodov, ki niso namenjeni prehrani ljudi. Za izvajanje dejavnosti so potrebni kamioni, ki morajo biti ustrezno nadgrajeni s kontejnerji, ki preprečujejo iztekanje vsebine v okolico.

Namen in cilj projekta je torej zagotovitev voznega parka za delovanje VHS, kajti ustrezno delovanje službe je mogoče zagotavljati samo z voznim parkom, ki je operativen in s katerim se je mogoče pravočasno odzivati tudi v primerih večjih poginov živali, kakor tudi v primeru izvajanja ukrepov za zatiranje posebno nevarnih bolezni kot so na primer aviarna influenca, afriška prašičja kuga, klasična prašičja kuga.

Soglasje h Ključnim elementom finančnih instrumentov v kmetijstvu za obdobje 2023-2027

Vlada je soglašala s Ključnimi elementi finančnih instrumentov v kmetijstvu za obdobje 2023-2027.

Ključni elementi finančnih instrumentov v kmetijstvu za obdobje 2023–2027 (Ključni elementi FI) predstavljajo izhodišče za:

• pripravo in sklenitev neposredne pogodbe in sporazuma o financiranju med Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) in Javnim skladom Republike Slovenije za regionalni razvoj in razvoj podeželja kot upravljavcem finančnih instrumentov za izvajanje finančnih instrumentov v kmetijstvu za obdobje 2023–2027;
• usmeritve za določitev finančnih produktov ter
• osnovo za izvajanje finančnih instrumentov po zaključku obdobja upravičenosti (po letu 2027) skladno z ugotovljenimi tržnimi razmerami in potrebami po finančnih instrumentih v kmetijstvu oziroma finančno vrzeljo.

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) bo s finančnimi instrumenti naslovilo nedelovanje trga (finančno vrzel) pri zagotavljanju financiranja v kmetijskem sektorju, predvsem pri majhnih kmetijah in mladih kmetih (mladih prevzemnikih), ki sta bili identificirani kot najbolj izpostavljeni ciljni skupini glede potreb po financiranju razvoja oziroma naložb in obratnih sredstev.

Finančni instrumenti v kmetijstvu (FI) se bodo uporabljali v skladu z načeli dobrega finančnega poslovodstva, preglednosti in nediskriminacije, kar pomeni, da bodo obravnavali nedelovanje trga ali naložbene okoliščine, ki niso optimalne, bodo na voljo tako za obratna sredstva kot za naložbe za katere bo dokazano, da so finančno vzdržne, vendar zanje na trgu ni dovolj finančnih sredstev, ne bodo izkrivljali konkurence na trgu in bodo dosledno upoštevali pravila o državnih pomočeh ter bodo zagotavljali vzvod, kar pomeni, da bodo aktivirali udeležbo sredstev upravljavca FI.

FI se bodo izvajali v obliki instrumentov dolžniškega financiranja kot so portfeljske garancije za razvojna posojila s subvencijo obrestne mere oziroma kapitalskim znižanjem in v obliki mikroposojil ter se bodo lahko dopolnjevali z nepovratnimi sredstvi Strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023–2027 (SN SKP 2023–2027).

FI bodo na voljo mladim kmetom in majhnim kmetijam za finančno in tehnično izvedljive projekte, ki zaradi tržnih nepopolnosti ne morejo zbrati zadostnih virov financiranja na trgu.

FI se bodo izvajali skladno z zagotovljenimi sredstvi v okviru finančnega načrta MKGP oziroma skladno z razrezom odhodkov, ki ga Vlada določi ob vsakokratni pripravi proračuna.

Skupaj bo MKGP v obdobju 2023–2027 za izvajanje FI namenil 20 milijonov evrov z naslednjo predvideno dinamiko: 3 milijone evrov v letu 2023, po 5 milijonov evrov v letih 2024 in 2025 ter 7 milijonov evrov v letu 2026. Sredstva za izvajanje FI so za leti 2023 in 2024 zagotovljena v proračunu Republike Slovenije, hkrati pa bo sredstva za izvajanje FI prispeval tudi upravljavec FI iz svojega namenskega premoženja.

Prvi razpis za posojilni oziroma garancijski FI iz sredstev MKGP je predviden še letos.