Zgodaj dopoldne si je državni sekretar ogledal kmetiji na mariborskem območju, ki so ju prizadela neurja, in sicer vinogradniško kmetijo Alojza Gaubeta v Zgornji Kungoti in živinorejsko kmetijo Danijela Eferla v Zgornji Koreni.

Državni sekretar se je v nadaljevanju obiska udeležil novinarske konference v Sv. Ani v Slovenskih goricah v organizaciji Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije – Območna enota (OE) Ptuj, OE Murska Sobota in OE Maribor. Na novinarski konferenci je izpostavil, da so »…slike na terenu žalostne. Kjer so poljščine prizadete zaradi ujme, so ponekod slike res dramatične. Ministrstvo je že opredelilo ukrepe, ki jih bo izvajalo. Do sedaj je veljala ureditev, da škode, ki se jih da zavarovati, država ne pokriva. S spremembo zakona o naravnih nesrečah, pa pokrijemo tudi škodo stvari, ki jih je možno zavarovati. Predlog spremembe zakona je že pripravljen, vlada ga po sprejela po počitnicah. Tam, kjer je škoda 100-odstotna, bomo uporabili pomoč de minimis, ki omogoča izplačilo že v letošnjem letu. Kjer pa je škoda od 80 do 100-odstotna, pa bo, kot je ustaljena praksa, škoda izplačana v naslednjem letu. Potreben je namreč podatek o vrednosti kmetijske proizvodnje.« Državni sekretar je pojasnil, da s spremembo zakona bistveno posegamo v sistem škod in gremo v korak s časom, v smislu prilagajanja na podnebne spremembe tudi z zakonsko regulativo. »Verjamem, da bo ta sprememba zakona v državnem zboru soglasno sprejeta, kar bo najbolj prizadetim kmetijsko proizvodnjo in nenazadnje preživetje.«

Nadalje je dr. Krajčič povedal, da je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v preteklem letu reševalo težave v kmetijstvu glede suše. Škoda po suši v višini 23 milijonov evrov je bila izplačana letos, lani smo izplačali tudi dodatke za draginjo in glede epidemije covida-19 v višini skoraj 60 milijonov evrov. Oboje kaže na dejstvo, da ministrstvo in vlada razumeta težave kmetijstva. Ob tem pa je izpostavil relativno nizek delež zavarovanih površin, pri čemer obstajajo razlike pri kulturah (hmeljišča so na primer zavarovanja skoraj 90-odstotno, trajni nasadi pa bistveno slabše), kar vpliva na premije in samo varnost posevkov. Pri tem je omenil primerjavo s sosednjo Avstrijo, kjer je delež zavarovanih površin bistveno višji kot pri nas, nasadi pa so zaščiteni tudi z drugimi elementi, kot so mreže in podobno, letalska protitočna obramba je le eden od elementov zaščite. Državni sekretar je pozval k povezovanju kmetov v odnosu do zavarovalnic in izpostavil še, da država od 1. julija letos sofinancira zavarovalno premijo v višini 60 odstotkov. »S podnebnimi spremembami se bomo morali spoprijeti skupaj, ne samo država, ampak tudi kmetovalci, svetovalna služba in interesne organizacije. Povezovanje je ključnega pomena«, je zaključil dr. Krajčič.

V popoldanskem delu terenskega ogleda je državni sekretar dr. Darij Krajčič obiskal še naslednje kmetije: živinorejsko kmetijo Janeza Urbaniča v Sv. Ani v Slovenskih goricah, kmetijo Igorja Pivarja v Lutvercih (občina Apače), ki se ukvarja z zelenjadarstvom, živinorejsko kmetijo Emila Frasa v Spodnji Ščavnici (občina Gornja Radgona), ki ima 100 hektarjev obdelovalnih površin, kmetijo Mateja Tašnerja v Ločiču (občina Trnovska vas), kmetijo Romana Beca v Zagorcih (občina Juršinci), ki se ukvarja s trsničarstvom ter kmetijo Sen občini Sv. Tomaž, ki se ukvarja s sadjarstvom.

Škoda v kmetijstvu še ni dokončna, saj se iz dneva v dan povečuje. Škodo na kmetijskih pridelkih zaradi neurij in toče spremlja Javna služba kmetijskega svetovanja, ki deluje v okviru Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije. O poškodovanih kulturah in prvi oceni poškodovanosti (gre za neuradno oceno na podlagi prvih ogledov) pripravi poročilo in ga posreduje Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Poudariti je treba, da se natančna ocena škode poda šele po spravilu pridelkov, ter upoštevati dejstvo, da se lahko poškodovane rastline tudi regenerirajo.