Skoči do osrednje vsebine

Državni sekretar Krajčič na zasedanju Sveta za kmetijstvo in ribištvo

Državni sekretar dr. Darij Krajčič se je udeležil zasedanja Sveta za kmetijstvo in ribištvo, ki je potekalo v Bruslju. Na zasedanju je špansko predsedstvo ministrom predstavilo program in prednostne naloge predsedovanja.
predstavnice ministrstva in državni sekretar stojijo eden zraven drugega, pred njimi pult
1 / 3

Komisija je predstavila štiri nove dokumente, med drugim študijo, ki dopolnjuje oceno učinka za predlog uredbe o trajnostni rabi fitofarmacevtskih sredstev. Ministri so razpravljali tudi o razmerah na kmetijskih trgih zaradi vojne v Ukrajini.

Dopoldanski del zasedanja je bil namenjen kmetijskim točkam. Z julijem je predsedovanje Svetu Evropske Unije prevzela Španija, zato je španski minister za kmetijstvo in ribištvo Luis Planas Puchades predstavil program in prednostne naloge predsedovanja. Sledila je predstavitev Evropske komisije (EK) in razprava o razmerah na trgu zaradi vojne v Ukrajini.

V intervenciji se je državni sekretar dr. Darij Krajčič Evropski komisiji zahvalil za tretji paket pomoči, s katerim Slovenija prejme 1,2 milijona evrov evropskih sredstev s kmetijske rezerve. Poudaril je, da bo pomoč namenjena sektorju pšenice: »V Sloveniji v letošnjem letu glede pridelkov žit pričakujemo 10 do 20-odstotno znižanje glede na povprečje zadnjih let. Prve ocene žetve nakazujejo slabšo kakovost pridelanih žit, pogojeno z obilnimi padavinami in poplavami.«Dodal je, da mora Evropska unija ostati pomembna zaveznica Ukrajine in ji pomagati. V nadaljevanju je poudaril, da Slovenija podpira pobudo o implementaciji novega sistema za zbiranje aktualnih informacij o zalogah na ravni Unije: »V Sloveniji sistem še ni v celoti operativen, saj je to kompleksna naloga. Trenutno poroča o zalogah žit, semen oljnic, oljnih tropin in surovega olja, v celoti pa bo vzpostavljen jeseni 2023.«

Ministrom je predstavil tudi nacionalni predpis o poročanju in spremljanju cen v verigi oskrbe s hrano, ki ga je Slovenija sprejela zaradi porušenih cenovnih razmerij v oskrbnih verigah od kmeta vse do potrošnika.

Pod točkami razno so kmetijski ministri na pobudo romunske delegacije razpravljali tudi o težavah kmetov zaradi neugodnih vremenskih razmer. Državni sekretar je izpostavil, da so neugodne vremenske razmere pustile posledice tudi v slovenskem kmetijstvu: »V Sloveniji so težave s spomladanskimi poplavami, v poletnih dneh pa so pogosta huda neurja z veliko padavinami, orkanskim vetrom in točo. Vse to uničevalno deluje na kmetijska gospodarstva.« Dodal je, da se Slovenija pridružuje pozivu, da Komisija čimprej pripravi predlog derogacije za standarda DKOP 7 in 8. Pod točkami razno se je državni sekretar seznanil tudi s pobudo poljske delegacije o podaljšanju preventivnih ukrepov do konca leta 2023.

Popoldanski del zasedanja je bil namenjen točkam, povezanim s fitosanitarno politiko. V osredju je bila predvsem predstavitev študije, ki dopolnjuje oceno učinka za predlog uredbe o trajnostni rabi fitofarmacevtskih sredstev. V intervenciji se je državni sekretar dr. Krajčič zahvalil EK za predstavitev študije in dodal, da jo strokovne službe ministrstva še preučujejo. Poudaril je, da je študijo treba zelo dobro preučiti na delovnih skupinah, preden se bo o njej odločalo na zasedanju sveta: »Menimo, da bi bilo treba napredek doseči na ravni EU, ne pa preko zavezujočih nacionalnih ciljev. Podpiramo tudi sprejem ukrepov omejevanja ali prepovedi rabe samo tistih fitofarmacevtskih sredstev, ki imajo negativni vpliv na cilje ohranjanja narave, voda in pitne vode«. Opozoril je tudi na pomen in sorazmernosti novih obveznosti, ki izhajajo iz predloga akta.

V nadaljevanju je EK predstavila tudi Predlog uredbe o rastlinah, pridobljenih z nekaterimi novimi genomskimi tehnikami, ter hrani in krmi. V razpravi se je Slovenija zahvalila za pripravo akta in poudarila, da ga strokovne službe še preučujejo. »Slovenija se zavzema za uporabo previdnostnega načela in s tem za zagotavljanje visoke ravni zaščite in varovanja zdravja in okolja. Pomembno je ohranjanje zaupanja potrošnikov in omogočanje svobodne izbire vsem deležnikom v prehranski verigi. Zaskrbljeni smo glede izvedljivosti implementacije predloga s strani držav članic zaradi odsotnosti orodij za preverjanje in spremljanje proizvodov, pridobljenih z novimi genomskimi tehnikami.«

V okviru točke razno je EK predstavila tudi predlog uredbe o pridelavi in trženju rastlinskega razmnoževalnega materiala v kmetijstvu in predlog uredbe o pridelavi in trženju gozdnega reprodukcijskega materiala.