Na letošnjem forumu je poglobljeno pregledano izvajanje in stanje ciljev trajnostnega razvoja 6, 7, 9, 11 in 17. Forum je hkrati priložnost za okrepitev in pripravo vsebin za potrebe Vrha ciljev trajnostnega razvoja 2023 v septembru 2023. V ministrskem segmentu foruma so predvidene predstavitve prostovoljnih nacionalnih poročil izbranih držav. Vzporedno s programom foruma se bodo odvijali številni posebni in stranski dogodki.

Na letošnjem Visokem političnem forumu o trajnostnem razvoju, ki se ga udeležuje več tisoč udeležencev, visokih predstavnikov držav, administracij, mednarodnih vladnih in nevladnih organizacij, je bil vodnim vsebinam posvečen posebni dogodek Cilj 6 in Vodna akcijska agenda (angleško Goal 6 and Water Action Agenda). Obravnaval je rezultate Konference Združenih narodov (ZN) o vodi 2023 s poudarkom na stanju in razvijanju pospeševalcev Cilja 6, vladovanje, inovacije, podatki in informacije, krepitev zmogljivosti in financiranje.

Dr. Aleš Bizjak, podpredsedujoči biroju Vodne konvencije, je na dogodku ob deponiranju pristopnih listin Gambije poudaril, da po ocenah institucij Združenih narodov kar 60% celinskih voda prečka državne meje vsaj dveh držav, v večini čezmejnih porečij pa obrežne države nimajo sklenjenih še nobenih sporazumov ali dogovorov v zvezi z vodo. Zato je Vodna konvencija edinstven mednarodni instrument in medvladna platforma za čezmejno vodno sodelovanje, to pa je obvezen sestavni del sodobnega vodnega upravljanja.

Konvencija prispeva k trajnostni čezmejni rabi površinskih in podzemnih voda, prilagajanju na podnebne spremembe, prav tako pa k miru in stabilnosti, regionalnemu razvoju in zdravju ljudi. Zato je leta 2016 v kontekstu izvajanja Cilja 6 Agende 2030 od ZN prejela mandat za globalizacijo njenih aktivnosti in širitev preko meja izvorne regije Ekonomske komisije Združenih narodov za Evropo - UNECE (angleško United Nations Economic Commission for Europe). Širitev konvencije je tako razen razvoja tehničnih in pravnih vsebin ena od ključnih aktivnosti konvencije. S pristopom Gambije Vodna konvencija zdaj šteje 52 članic, od tega jih je 11 izven regije UNECE, preko 20 držav iz Afrike in Južne Amerike pa je v procesu pridruževanja konvenciji. Na zasedanju pogodbenic v Ljubljani prihodnje leto lahko zato pričakujemo še nekaj pristopov.

Na stranskem dogodku Paradoks podnebnih sprememb: zaviralec ali gibalo čezmejnega vodnega sodelovanja (angleško The Paradox of Climate Change: Spoiler or Driver of Transboundary Water Cooperation), ki ga je organizirala Slovenija, je dr. Aleš Bizjak predstavil pomen transregionalnega povezovanja, načrtovanja in izvajanja vsebin prilagajanja na podnebne spremembe. Kot primera dobrih praks je izpostavil priporočila globalne delavnice Vodne konvencije o upravljanju od vira do morja ter predvideno nadgradnjo in širitev savskega sistema za napovedovanje in opozarjanje pred poplavami, ki je tudi zaveza Akcijske vodne agende. Oba pristopa bosta na primeren način promovirana in uporabljena tudi v okolju in prostoru Barcelonske konvencije.